V nadaljevanju preberite:

Jehuda Šaul eden izmed najbolj prepoznavnih kritičnih glasov v izraelski družbi. Kot vojak in poveljujoči častnik je čas druge palestinske intifade (2000–2005) preživel na okupiranem Zahodnem bregu in spoznal drobovje delovanja izraelskih okupacijskih sil in jedro izraelsko-palestinskega konflikta. Danes je med najpomembnejšimi izraelskimi mirovnimi aktivisti.

Kakšno je trenutno ozračje v Izraelu? Kako lahko nekdo, ki razmišlja drugače od trde linije oblasti, deluje v teh kaotičnih, tragičnih tednih?

Ko družba doživlja travmo, ki je posledica grozljivega Hamasovega pokola na jugu Izraela, se človek – in družba kot celota – lahko odzove na dva načina. Prvi je sla po maščevanju, ki jo poganjata bes in jeza. Drugi pa je odziv, ki ga poganjata človečnost in sočutje. Na žalost so srca večina Izraelcev v teh dneh polna besa in maščevalnosti.

V naši organizaciji se trudimo govoriti in delovati razumno. Seveda je naš glas zdaj marginaliziran. Toda moramo biti dejavni, glasni. Politike se ne sme oblikovati, ko vre kri. Ne smejo je poganjati čustva. Politika mora biti jasna, premišljena, koherentna. Zelo težki časi so. Lahko le upam, da bo, ko se bo dan po koncu vojne prah polegel, postavljenih veliko težkih vprašanj.

Jasno je, da je to, kar se je zgodilo na jugu Izraela, neposreden rezultat petnajstletne politike Benjamina Netanjahuja. Ta je temeljila na iskanju razkola med Palestinci, slabitvi palestinske oblasti (PA) in krepitvi Hamasa, njen namen pa je bila preprečitev nastanka palestinske države in diplomatske rešitve konflikta. Netanjahu je bil zaposlen s hranjenjem pošasti, pošast pa je prišla k nam in nas silovito ugriznila.