V nadaljevanju preberite:

Potem se je zgodila prelomnica v Césarjevi karieri in zasebnem življenju. K sodelovanju ga je povabila Elis Regina, kraljica brazilske popularne glasbe. Pimentinha (slov. Feferonček), tak je bil njen vzdevek, je ob tem srečanju našla človeka, ki je dokončno utrdil njen genialni sloves, pa tudi partnerja, s katerim ni delila samo postelje, temveč tudi odre po vsem svetu. S Césarjem sta se poročila, potem pa sta leta 1974 v Jobimovem studiu v Riu de Janeiru, s skladateljem kot soizvajalcem, zasnovala in odigrala ključen album bossa nove. Plošča Elis e Tom danes velja za prototip brazilske glasbene ustvarjalnosti v sedemdesetih letih, temelječe na tradiciji bossa nove, sambe in jazza. Césarjevi aranžmaji na tem albumu – in na vseh, ki so z Elis sledili – so prvovrstna referenca za vse, ki se kakor koli po svetu ukvarjajo s skrivnostmi brazilskih ritmičnih, harmonskih in melodičnih kombinacij. Césarju in Elis sta se rodila dva otroka, Maria Rita in Pedro Mariano (zdaj oba uspešna pevca), nakar je januarja 1982 pevka nenadoma umrla. Imela je komaj 36 let, njena smrt pa je sprožila večdnevno nacionalno žalovanje. Danes ima Elis Regina, nedosežni mitični simbol glasbene Brazilije, ulico v vsakem brazilskem mestu.

Iz desetletnega umetniškega sožitja z Elis je César Camargo Mariano izšel kot glasbenik z izjemno afiniteto za delo s pevci. Z občutljivim, diskretnim, ustvarjalnim igranjem klavirja – in zlasti nenadkriljivo levo roko – je spremljal vokaliste, kot so Gal Costa, Simone, Leny Andrade, Emilio Santiago, Leila Pinheiro ali Ivan Lins. S pevko Nano Caymmi (hčerko legendarnega skladatelja Dorivala Caymmija) je posnel eno najlepših plošč v zasedbi klavir/glas z naslovom Voz e suor.