Tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni

Njegov Dan ljubezni traja že več kot štiri desetletja in očitno, kot pravi besedilo, je to res dan, ki ne bo minil nikdar. Ko je v začetku decembra odjeknila novica o smrti pevca in skladatelja Dejvija Hrušovarja, so si bili njegovi kolegi v žalosti edini: Poslovil se je eden največjih, a premalo cenjenih skladateljev slovenske glasbe. Sinočnja Poletna noč je pokazala, da so njegove številne popevke, s katerimi smo rasli in se postarali, se zaljubljali, poslavljali in ki nas nostalgično vrnejo v »tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni«.



To so skladbe, ki jih je (veliko) napisal v duetu s tekstopiscem Dušanom Velkaverhom (tudi Dan ljubezni) in jih je izvajal njegov ansambel Pepel in kri, pa tudi drugi, Hazard, Moni Kovačič, Helena Blagne, Pop Design, Obvezna smer, Oto Pestner.
Skladbe, kot so Enakonočje, Ljudje pomladi, Ljubljanski grad, Nekoč bom zbral pogum, Vsak je sam, Brez ljubezni mi živeti ni, Dekle iz zlate ladjice, Navaden majski dan ..., so sinoči prepevali pevci in pevke različnih generacij (Nuša Derenda, Helena Blagne, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko, Ana Dežman, Saša Lešnjek ...) ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla. Kot posebna gostja je nastopila tudi Ditka Haberl, prepoznavni glas slovenske popularne glasbe preteklih desetletij in Hrušovarjeva nekdanja soproga.


 

Med najuspešnejšimi skladatelji

Tadej Dejvi Hrušovar (letnik 1947) je zapustil bogato glasbeno skrinjo več kot 400 popevk. Glasba je bila njegovo življenje od najstniških let, ko je kot gimnazijec leta 1964 ustanovil skupino The Fellows (čeprav je tudi v športu – skok v daljino – obetal veliko). Leta 1966 se je pridružil Belim vranam in potem, po razpadu, leta 1975 sestavil novo skupino iz članov že popularnih zasedb.

Dušan Velkaverh jo je v čast obletnici osvoboditve poimenoval Pepel in kri in v njej se je Hrušovar uveljavil tudi kot avtor. Že istega leta so zmagali na Opatijskem festivalu z njegovim Dnevom ljubezni in nato sodelovali na izboru za pesem Evrovizije v Stockholmu, kjer so zasedli 13. mesto. Dan ljubezni je tudi prvi studijski album skupine, ki je (sicer v novi postavi) na evrovizijskem odru znova stala leta 1990 ob italijanskem pevcu Totu Cutugnu v pesmi Insieme, ta je opevala upanje združene Evrope.



V času nekdanje skupne države so o Hrušovarju pisali kot »o absolventu prava, ki je med najuspešnejšimi jugoslovanskimi skladatelji zabavne glasbe«. Bil je tisti »slovenski skladatelj, ki je v jugoslovanskem merilu pobral največ nagrad in priznanj«. Nastopal je tudi samostojno, njegova skladba Tu je Dalmacija je leta 1979 zmagala na splitskem festivalu. Do upokojitve je bil zaposlen na RTV Slovenija.

V zadnjih desetletjih je večkrat pripovedoval, da je Dan ljubezni nastal večer pred izpitom, ki ga nikoli ni naredil. »Med študiranjem tiste knjige, ki sem jo znal na pamet, je od nekod prišla melodija. Glas, kdo ve, od kod, mi je prepeval Dan ljubezni. Knjigo sem odmaknil in se predal melodiji. Vzel sem notni papir in jo napisal,« je pred leti povedal v intervjuju za Večer. Za eno najbolj priljubljenih slovenskih popevk je bil torej »kriv« profesor, zaradi katerega tudi nikoli ni diplomiral. A obujanje preživetega nima smisla, je poudaril. Tudi kar se glasbe tiče, si ni delal utvar. »Novi pevci čutijo drugo glasbo.«