Gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na izkoriščanju naravnih virov, so od nekdaj veljale tudi za velike uničevalke okolja. Ob poglabljanju podnebne krize se zdi, da se tudi tu bližamo točki preloma. Vse več »razvpitih« mednarodnih podjetij si prizadeva, da bi javnost njihovo dejavnost (vsaj) dojemala bolj pozitivno.

Družba De Beers, ki je največji proizvajalec in dobavitelj diamantov na svetu (merjeno v njihovi vrednosti), je predstavila načrte, po katerih naj bi njihovo pridobivanje diamantov in trgovanje z njimi do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Za prihodnje desetletje so opredelili tudi dvanajst ciljev trajnostnega poslovanja.

De Beers tako, na primer, obljublja, da bo zagotovil informacije o okoljskem vplivu vsakega diamanta, ki ga izkoplje ali proda, prav tako pa bo v svojih dobavnih verigah vzpostavil visoke etične, okoljske in družbene standarde.

Podjetje, ki je v lasti rudarske multinacionalke Aglo American, pridobiva diamante v lastnih rudnikih v Južnoafriški republiki, Bocvani, Namibiji in Kanadi, hkrati pa je največji trgovec z neobdelanimi diamanti. To je tudi panoga, ki jo močno zaznamujejo čezmerno izčrpavanje naravnih virov, tihotapljenje ter izkoriščanje dela otrok.

De Beers si zdaj aktivno prizadeva, da na trg ne bi prihajali »krvavi diamanti«, dragulji s konfliktnih območij, s katerimi so predvsem v Afriki financirane marsikatere vojne. Pri spremljanju »potovanja« diamantov uporabljajo tudi rešitve, ki temeljijo na tehnologijah veriženja blokov.


Podjetje, ki so mu očitali tudi, da ni poročalo o vsebnosti živega srebra v odplakah rudnikov, se je zavezalo tudi, da si bo prizadeval za polovico omejiti onesnaževanje voda in do leta 2030 doseči neto pozitiven vpliv na biotsko raznovrstnost.

Predstavili so tudi pobudo Carbon Vault, s katero poskuša zajeti ogljik iz ozračja in ga zapreti v kimberlit – kamnino, v kateri so v Južni Afriki nahajališča diamantov globoko pod površjem.