Ponoči hlad, čez dan sonce

Trgatve v Brdih, Vipavski dolini in slovenski Istri se vrstijo. Kmetijski svetovalci za vinogradništvo v laboratorijih izvajajo regijska vzorčenja dozorevanja grozdja in priporočajo termine trgatev. Zdravstveno stanje v primorski deželi je po njihovih ocenah za zdaj dobro, grozdje je zdravo in kaže na lep pridelek. Izjeme so le območja na Krasu in v Brdih, kjer je nedavno klestila toča.


Kisline primerno padajo, sladkorji naraščajo. Želja vinogradnikov je, da so dnevi sončni, da lahko sladkorji pri nekaterih sortah še naraščajo. Dobrodošle so nižje nočne temperature, saj zaustavljajo padanje kislin. Če se bo nadaljevalo suho in hladnejše vreme, grozdje tudi ne bo gnilo, sploh v vinogradih, ki so bili poškodovani zaradi toče.

Neurja ob koncu avgusta so v najbolj neugodnem času, tik pred trgatvijo, prizadela številne vinograde. Po poročilih regionalnih kmetijskih svetovalnih služb je veliko škode na Krasu. Pridelek terana bo letos manjši, grozdju grozi gniloba. V severovzhodni Sloveniji je največ škode na vinogradih v Ljutomersko-Ormoških goricah; poleg toče je tam v vinogradih pustošil tudi orkanski veter, po prvih ocenah je prizadeta več kot polovica površine vseh tamkajšnjih vinogradov. V izognitev težavam z boleznimi in posledično gnilobo so trgatev začeli predčasno. Tehnologi svetujejo, da se manj poškodovano grozdje potrga, kjer pa so poškodbe listja in sadežev izdatnejše, bo treba velik del grozdja odstraniti, da bo les primerno dozorel in prezimil. V nasprotnem tvegamo tudi možnost izgube trt zaradi nedozorelosti lesa in zimske pozebe.


Med poljščinami je na prizadetih območjih najbolj poškodovana koruza. Prizadeta je celotna rastlina od listja, stebla do storžev. Večina posevkov koruze je že v fazi voščene zrelosti in takrat je najboljša rešitev siliranje. Pri tem je treba paziti, da se ne silira na razmočenih tleh, saj se v tem primeru v silos prinese blato. Razlike v poškodovanosti posevkov koruze so na območju zelo velike tudi zaradi različnih setvenih terminov. Letos je koruza dokaj uspešno in hitro napredovala v rasti, kar je posledica ugodnega vremena in zadostnih padavin. Zdaj, po toči, se pričakuje pospešeno dozorevanje. Če je koruza še mlečna in poškodbe omejene na zgornji del rastline, tehnologi predlagajo, da s siliranjem počakamo do primerne zrelosti.
 

Čas za oljno ogrščico

Oljna ogrščica (Brassica napus L. var. napus) je pomembna oljnica zmerno hladnejših območij. Ločimo jare in ozimne ogrščice. Pri nas v pridelavi kljub vsemu prevladujejo ozimne oblike ogrščice, ki so običajno tudi bolj rodovitne. Za normalen razvoj potrebujejo nizke temperature zraka pod 0 °C. Čas setve je odvisen od vremenskih razmer, optimalni rok je v drugi polovici avgusta pa do 15. septembra. Rastline oljne ogrščice dobro prezimijo, če do zime razvijejo rozeto z od 6 do 8 listov. Pri pozni setvi je slabše razvit koreninski sistem, zato se zmanjša možnost uspešne prezimitve.


Oljno ogrščico obvezno posejemo pred ozimnimi žiti. Po setvi posevek takoj povaljamo. Primerna so globoka ilovnato-peščena tla, lažja peščeno-ilovnata pa v primeru, če je dovolj primerno razporejenih padavin. Na kisla tla je ne sejemo. Pomembno je, da zagotovimo dovolj vlage v tleh. Oljna ogrščica je ugodilka v poljedelskem kolobarju, ker izboljšuje strukturo in rodovitnost tal, ne prenaša monokulture in gojenja v ozkem kolobarju. V kolobarju jo sejemo na isti površini ponovno po štirih letih.

Primerni predposevki so strna žita, zrnate stročnice in krmne rastline, neprimerni pa koruza, pozni krompir, sladkorna pesa in vse vrste iz družine križnic in različni predstavniki družine metlikovk. Je primeren predposevek za večino strniščnih posevkov.