Pogrebnik Dela Revij v zapor

LJUBLJANA – Višje sodišče je potrdilo štiri leta zapora za pogrebnika družbe Delo Revije Mateja Raščana. Kazen bo odslužil na odprtem oddelku zapora na Dobu, saj se je tako v zameno za priznanje krivde dogovoril s tožilstvom, bo pa moral kljub pravnomočnosti zaporne kazni ponovno v ljubljansko sodno palačo. Višji sodniki so namreč razveljavili sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo 34 milijonov evrov, za kolikor je oškodoval nekoč uspešno medijsko družbo.

Namerno izčrpaval družbo

Nekdanjega predsednika uprave in lastnika nekoč vodilnega podjetja za izdajanje revij, ki je izdajalo Jano, Lady, Stop, Radar, Kih itd., so obsodili zaradi zlorabe položaja in poslovne goljufije ob prevzemu družbe Delo Revije. Raščan je prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, Delo Revije oškodoval za več kot 34 milijonov evrov.

S specializiranim tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde, ljubljansko okrožno sodišče pa mu je sredi oktobra 2017 izreklo s sporazumom dogovorjeno kazen v skupni višini štirih let zapora. Sodnica Alja Kratovac je pred izrekom sodbe zaslišala stečajna upravitelja Raščanovih propadlih podjetij Rašica Point in Monera, da bi ugotovila pridobljeno protipravno premoženjsko korist od začetka leta 2008 do konca avgusta 2011, ko je Raščan pretakal denar med svojimi tremi podjetji – Delo Revijami, Rašico Point in Monero. Ker je ugotovila, da je bilo te koristi za vsaj 34 milijonov evrov, je Raščanu naložila plačilo tega zneska.


Raščanov zagovornik odvetnik Stojan Zdolšek se je zoper ta del sodbe pritožil na višje sodišče in to mu je pritrdilo, da okrožno sodišče ni pravilno izračunalo višine zneska, ki mu ga bo odvzelo. Zato je sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo v novo odločanje, hkrati je razveljavilo odločitev o stroških postopka, ki jih bo moral Raščan prav tako plačati.

Sodnica bo morala pri ugotavljanju višine premoženjske koristi, ki jo bo odvzela, upoštevati tudi obratni denarni tok, torej tudi nakazila, ki jih je družba Delo Revije prejela od Monere, Rašice in ne nazadnje od Raščana. Monera je namreč nakazovala določene zneske oziroma vračala kredite, prav tako je Raščan na bančni račun Dela Revij nakazal nekaj denarja, vse to pa bo moralo sodišče upoštevati pri ugotavljanju višine premoženjske koristi oziroma ugotoviti, za koliko se je ta korist s temi nakazili zmanjšala.

A ne glede na višino zneska, ki ga bo na ponovljenem postopku ugotovilo sodišče, je težko pričakovati, da bi Raščan denar kdaj vrnil, in bo celotna škoda najbrž ostala nepoplačana. Raščanovi družbi Monera in Rašica Point sta v stečaju, prav tako je v osebnem stečaju Raščan.

Poziva na prestajanje zaporne kazni mu menda še niso poslali.