Nevarnih izdelkov vsako leto več

V začetku julija je Evropska komisija objavila poročilo o sistemu hitrega obveščanja, namenjenega preprečevanju ali omejevanju prodaje nevarnih izdelkov. Število ukrepov, ki so jih organi sodelujočih 31 držav sprejeli na podlagi obvestil, iz leta v leto narašča in je lani doseglo 4477, kar je 10 odstotkov več kot leta 2018 in 63 odstotkov več kot leta 2015.

Ukrepi segajo od umika ali uničenja izdelkov s strani distributerjev in trgovcev na drobno, še preden so dosegli potrošnike, do odpoklicev nevarnih izdelkov od uporabnikov.
 

Na prvem mestu igrače

Med kategorijami, v katerih je bilo največ odpoklicev, so na prvem mestu igrače: kar 29 odstotkov vseh obvestil se nanaša nanje. Sledijo motorna vozila s 23 odstotki obvestil ter električne naprave in oprema z 8 odstotki. Veliko obvestil je bilo izdanih za kozmetiko, oblačila, tekstil in modne izdelke ter izdelke za nego otrok in otroško opremo, preberemo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Največ obvestil, 27 odstotkov, je opozarjalo na tveganje za povzročitev poškodbe, kot so zlomi ali pretres možganov. Druga najpogosteje navedena težava so bile neželene kemikalije v izdelkih (23 odstotkov), sledi nevarnost zadušitve pri otrocih (13 odstotkov).

Slovenija je lani v sistem Safety Gate prijavila 24 ukrepov (odpoklicev, opozoril, uničenj ...), pravijo na ZPS. Na prvem mestu so igrače (42 odstotkov), sledijo tekstil, oblačila in modni ter kozmetični izdelki (13 odstotkov). Čeprav poročilo za leto 2019 tega ne zajema, opozarjajo na ZPS, so bila od začetka izbruha koronavirusa zabeležena številna nova obvestila, predvsem v zvezi z maskami.
 

Od pralnega stroja do uhanov

Znani so tudi rezultati usklajenih dejavnosti na področju varnosti izdelkov (CASP), usklajenem nadzoru nad skupinami izdelkov v posameznih državah članicah. Komisija in evropski organi so skupaj preskušali 652 izdelkov (osebne prevozne naprave, plišaste igrače, polnilci, baterije, kolesarski sedeži za otroke in igrače sluzi). V 11 odstotkih primerov (75 izdelkov) je bilo ugotovljeno resno tveganje za potrošnike in za take izdelke so v sistemu hitrega obveščanja objavili obvestilo o odpoklicu, da se prepreči širjenje nevarnih izdelkov na trgu. Med odkritimi izdelki, za katere se je izkazalo, da obstaja resno tveganje za zdravje, so največji delež zavzele plišaste igrače (68 odstotkov), najmanjšega pa baterije (1 odstotek).


Letos so kot nevarne odpoklicali nekaj več kot 20 izdelkov, med katerimi najdemo vse od servirne žlice, papirnatih slamic, škarij za travo, emajlirane posode do nakita, tudi zvenečih blagovnih znamk, kot je Guess. Med njimi so še baterijski ciklonski sesalnik, barve za tatuje, prehranska dopolnila in celo pralni stroj Bosch. Letos so odpoklicali skoraj 20 izdelkov za otroke, od plišastih medvedkov do vozička; med izdelki so tudi drage blagovne znamke, denimo otroški stolček Stokke. Odpoklicali so tudi losjon za otroke Alverde in priponke za dudo.
 

Predsednica ZPS: Ne bomo tiho

»Če smo bili v obdobju po vstopu Slovenije v EU še primer zgledne ureditve potrošniške politike, so menjave vlad in prevlada neoliberalnega ekonomskega modela gospodarstva zmanjševale njen pomen in postopoma rušile temelje učinkovitega varstva potrošnikov. Tudi naša opozorila, da Slovenija že nekaj let nima nacionalne strategije varstva potrošnikov niti programa dela vlade, da ni vzpostavljenega nobenega posvetovalnega mehanizma za usklajevanje interesov različnih deležnikov, so ostala brez odziva,« pravi dolgoletna predsednica ZPS Breda Kutin.


»Pravice potrošnikov postajajo vse bolj pravice državljanov in so si bistveno bližje, kot je videti na prvi pogled, a ne ene ne druge nam niso dane enkrat za vselej, za njihovo uveljavljanje in ohranjanje si je treba vseskozi prizadevati. Zato ne bomo tiho,« poudarja.