V eni od prejšnjih kolumn smo se posvetili vprašanju priprav na upokojitev in življenju po njej. Kako pa na to obdobje gledajo mladi? Tisti, ki se šele vzpenjajo po lestvici svoje kariere, so na njenem vrhuncu ali pa morda šele vstopajo na trg dela.
 

Kako na razmišljanje o upokojevanju vplivajo novi načini in oblike dela, spremembe v pričakovanih kompetencah prihodnosti?

 
Mlajše generacije v delu ne vidijo samo vira zaslužka, veliko več jim pomeni to, da delajo v kar verjamejo, v čemer vidijo svoje poslanstvo. Tudi prihodnost dela bo drugačna. Že danes delamo na lokaciji, na daljavo in hibridno. Jutri bomo verjetno delali od kjerkoli, za kogarkoli in na način, ki bo posamezniku najbolj ustrezal. Temu se bo moral prilagoditi tudi sistem nagrajevanja, ki bo usmerjen v kakovost opravljenega dela in ne v porabljen čas. Bo temu sledila tudi sprememba sistema izplačevanja pokojnin, se je spraševala ena od mojih mladih sogovornic ob pripravah na to kolumno.
 

Spreminjajo se tudi želene kompetence. Kognitivne kompetence in komunikacija se v prihodnosti kažejo kot ključne. Sposobnost vživljanja v druge, sposobnost predvidevanja, pravilnega odločanja med različnimi možnostmi, psihološka odpornost. Ne glede na razvoj tehnologije, bo v središču ostal človek s svojo sposobnostjo prilagajanja. Reskilling in upskilling bosta torej stalnica, poglavitna komponenta vodenja pa zaupanje namesto nadzora.

Nekateri napovedujejo hiperspecializacijo, ko bodo strokovnjaki z ozkih področij svoje znanje prodajali po celem svetu. Vse manj bo primerov, ko ljudje celotno aktivno delovno obdobje preživijo v eni ali morda dveh organizacijah. Posameznik bo v prihodnje najverjetneje zamenjal več poklicev, marsikdo bo kot ekspert delal sočasno za več delodajalcev.

Kako o teh spremembah pri nas razmišljajo visoko izobraženi in tehnološko napredni predstavniki generacij X in Y? Kaj menijo o obstoječem načinu upokojevanja? Se upokojujemo prepozno ali prezgodaj? Kakšen je njihov odnos do starejših?

 
Mladi spoštujejo starejše sodelavce, njihova znanja in izkušnje. Razumejo tudi odlaganje časa za upokojitev. Čeprav se v javnosti pogosto izpostavlja, da starejši zasedajo delovna mesta, ki bi morala pripadati mladim. Upokojevanje starejših delavcev ne bi smelo biti pogoj, da njihova delovna mesta zasedejo mladi. Delovne zmožnosti, znanja in izkušnje se namreč med generacijami zelo dobro dopolnjujejo. Vsak lahko prevzame svoj delež v procesu ustvarjanja, s čimer se preprečuje izguba znanja in povečuje konkurenčnost organizacije.
 
Mladi menijo, da bi moralo biti okolje tako naravnano, da nikomur ne bi bilo potrebno zaradi preživetja delati dlje kot do 65. leta starosti, kvečjemu manj. Od tu naprej naj bi ljudje delali samo še iz veselja do konkretnega dela, ob sočasnem kvalitetnem preživljanju prostega časa, ukvarjanju s konjički in vseživljenjskem učenju.


Sami mladi opažajo, da veliko organizacij v Sloveniji še nima ustreznih programov za svoje zaposlene, ki zaključujejo kariero. Programov, v katere bi vključili sodelavce pred upokojitvijo in jim na ta način olajšali prehod.
 
Opažajo tudi, da delodajalci v veliko primerih ne znajo izkoristiti prednosti starejših zaposlenih. Namesto, da bi poskrbeli za aktivno prenašanje znanja in izkušenj s strani sodelavcev pred upokojitvijo na mlajše kolege, jih pogosto izolirajo od vseh pomembnejših dogajanj in projektov. S tem soustvarjajo pogoje za socialno izključenost starejših na eni strani, ter onemogočajo mladim hitrejše in učinkovito učenje iz njihovih izkušenj.

Mladi zato tudi sami podpirajo preoblikovanje delovnih mest po meri starejših zaposlenih, njihovo prekvalifikacijo, skrajšanje delovnega časa oziroma bolj fleksibilni delovnik. Vse to ob ustrezni finančni spodbudi delodajalcev in neposeganja v pridobljene pravice iz naslova pokojnine. Na ta način preprečujemo izgubo znanja v organizacijah in posredno razbremenjujemo družbo.


Mladim torej ni vseeno. Na starejše ne gledajo kot na nekoristne člane družbe. Glede na tako stališče lahko rekoma »povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si« ter »povej mi od koga se učiš in povem ti kdo boš« sedaj dodamo še rek »povej mi kakšen je v tvoji odnos do mladih in do starejših in povem ti, v kakšni družbi živiš«.

Kako o upokojevanju razmišljajo mladi v svetu? Kakšni so trendi?

 
Danes je splošno pričakovana starost ob upokojitvi 65 let. Skrb vzbujajoči demografski podatki kažejo na to, da naj bi bila generacija, ki danes vstopa na trg dela, delovno aktivna 50 let ali več. Različne raziskave v zadnjih letih pa so pokazale, da skoraj polovica milenijcev pričakuje, da se bo upokojila pred 65. letom, od tega 5 odstotkov vseh načrtuje upokojitev do 45. leta in 6 odstotkov vseh do 55. leta.


Imamo torej dva pola. V prvem so tisti, ki se želijo upokojiti čim kasneje, delati čim dlje. Vendar drugače, kot so delali njihovi predhodniki. In katere so bistvene razlike? Skrajšani delovni čas, zgodnejši začetek dela s kasnejšim študijem, delo v nekajletnih sklopih (po 15-20 let) na različnih področjih, z vmesnimi daljšimi premori. Nekateri jih imenujejo kar mini upokojitve. To so mladi, ki ne vidijo smisla v tem, da celo življenje delaš, vsa prijetna doživetja pa odlagaš na čas po upokojitvi, ko morda ne boš imel ne zdravja, ne želje, ne energije, da bi karkoli od tega počel.
 
Drugi so tisti, ki načrtujejo predčasno upokojitev in zagovarjajo t.i. FIRE (Financial Independence/Retire Early) model. Zagovorniki tega so sicer še v manjšini. Nekateri med njimi so pripravljeni na precej velike »žrtve« oziroma odrekanja zato, da bi si čim prej zagotovili finančno neodvisnost in se posvetili dejavnostim in projektom, ki jih v življenju resnično veselijo.
 
Veliko tistih, ki v relativno mladih letih dosežejo finančno neodvisnost, se nato v resnici sploh ne upokoji. Jim pa ta finančna osamosvojitev omogoča delo kakršnega si želijo, takrat ko si želijo in v obliki, kot jim ustreza. V to skupino lahko uvrstimo tudi podjetnike in samozaposlene, ki se v večini primerov pravzaprav »nikoli« ne upokojijo.


Oba koncepta kažeta na bistveno spremembo v odnosu mladih do upokojevanja. Odpravljata koncept upokojevanja v določeni, od okolja pričakovani starosti in uvajata koncept upokojevanja pod lastnimi pogoji. Ta jim omogoča, da svoje življenje usmerjajo po lastnih željah in ne po nekih uveljavljenih pričakovanjih družbe. Eni delajo preko let, ki veljajo za leta pričakovane upokojitve, ker s tem vzdržujejo svojo miselno ostrino in učinkovitost. Drugi se upokojijo bistveno prej in negujejo in odkrivajo druge strasti v življenju.