Med seksom sta zažgala kaščo

Čeprav so muzeji trenutno zaprti, ne pomeni, da kustosi počivajo. Ravno nasprotno – v Gorenjskem muzeju imajo kar precej dela, saj potekajo še zadnje priprave na postavitev razstave, ki se bo zavrtela okoli gorenjske črne kronike.

Kdaj jo bodo v Mestni hiši odprli za obiskovalce, v tem nepredvidljivem položaju še ni znano, so pa po besedah kustosinj Barbare Kalan in Anje Poštrak velik del svojih aktivnosti preselili na splet. Na njihovi uradni strani so tako zbrani tudi delčki te razgibane razstave.
 

Ponesrečili so se pri nabiranju planik

​Ideja za razstavo je padla, ko je uigran dvojec kustosinj pregledoval arhivske vire. Med njimi sta naleteli tudi na zgodbe, ki bi se danes znašle na straneh črne kronike, in jih kar na glas prebirali druga drugi. Ker zgodbe, takšne ali drugačne, včasih tudi bizarne, Barbari Kalan in Anji Poštrak kar niso dale miru, sta se odločili, da jih postavita v središče razstave.

​Pri njenem snovanju se nista opirali zgolj na časopisne članke, temveč sta se podali tudi v brskanje po arhivih, pregledovali sta sodne spise, se obrnili na druge slovenske muzeje, ki hranijo koščke črnih gorenjskih zgodb. Teh pa je zares ogromno, zato sta se kustosinji osredotočili le na 19. stoletje in obdobje do konca 2. svetovne vojne.

​In kako sta se lotili razstave? »Nisva se odločili za kronološko narejeno razstavo, temveč sva dogodke strnili v več tem – vsaka je zaključena celota,« pove Kalanova. A najprej, doda Poštrakova, sta poiskali naslov: »To, da jo bova poimenovali Ako ne pridete, vas privedejo orožniki, sva se domislili že, ko sva drugič obiskali arhiv, da bi v njem poiskali gradivo za razstavo.«

Anja Poštrak doda, da nova razstava govori tudi o delovnih nesrečah, na plan pa sta potegnili podrobnosti o gorskih nesrečah preteklosti. »Teh se je veliko zgodilo zaradi nabiranja planik,« doda sogovornica.

Gorenjsko so v preteklosti prizadeli naravne nesreče, požari in poplave, zato je tudi temu poglavju namenjen del prihajajoče razstave. Barbara Kalan: »V 19. stoletju je hud požar divjal v Škofji Loki in Tržiču, pogorel je tudi Bled, in našli sva zapise o tem, kako so pri gašenju sodelovali turisti, ki so iz jezera zajemali vodo in z njo gasili ogenj.« Zgodovinski viri povedo tudi, zakaj je zagorelo v škofjeloški kašči: dekla in hlapec sta med akcijo prevrnila svetilko, pa je zagorelo. Ogenj sta se trudila pogasiti, a jima zubljev ni uspelo v celoti ukrotiti.
 

Bilo je veliko detomorov

Raziskovalki črne gorenjske preteklosti je ob pogledu na arhivske vire presenetilo, kako veliko detomorov je bilo v naših krajih. V arhivu Gorenjskega muzeja sta naleteli na fotografijo, staro približno sto let – na njej so štirje otročki, ki ležijo v odprtih krstah, pokončala pa jih je mamina roka. Točna letnica tega žalostnega dogodka, ki je tedaj pretresel Bohinjsko Bistrico in vso njeno daljno okolico, ni znana.


No, prihajajoča razstava obravnava tudi gorenjske prometne nesreče, in to v časih, ko so po poteh vozili še vozovi in kolesa. Tu so še podrobnosti iz življenja zdravilcev, pa tudi kaj bolj pikantnega se bo našlo na razstavi, denimo prostitucija. »Ko so bili v Kranju vojaki, je bilo tu veliko prostitucije. Najbolj znana prostitutka je bila Črna Marjanca, ki bi verjetno utonila v pozabo, če ne bi s sifilisom okužila veliko vojakov,« pove Anja Poštrak.

Jasno je tudi, da bo delček razstave posvečen najbolj znani gorenjski spletkarki, o kateri še danes kroži ljudski glas – to je Vodiška Johanca, s pravim imenom Ivana Jerovšek. Njene prevare – videla naj bi kip, ki toči krvave solze, krvave sledi pa so se nato pojavile tudi na njenem telesu, kar je pritegnilo množico vernikov – so razkrili, ko je za svoje podvige kupovala telečjo kri, pa jo je razkrinkal kočijaž, ki jo je odvedel do mesarja. Vodiška Johanca je še danes izraz za prevaranta.


V Mestno hišo poleg Johance prihajajo berači in rokovnjači, tudi prva med njimi Kljukec (s pravim imenom Janže oziroma Janez Košir) in Dimež (uradno imenovan Franc Ziherl). To še ni vse: tu bo tudi slovenski pisatelj Ivan Pregelj, ki je poučeval na kranjski gimnaziji, njegovo ime pa sodni spisi omenjajo v povezavi z dvema tožbama, ki omenjata čast in dobro ime.

In, da: tu bodo zgodbe o ponarejanju denarja, divjem lovu, mučenju živali in še čem, kar bi tudi danes zašlo na strani s črno kroniko!