Upad zanimanja za cepljenje, ki je po mnenju stroke še vedno ključno

V sredini februarja letos je začelo zanimanje za cepljenje proti covidu opazno upadati. Takrat je prevladujoča različica virusa sars-cov-2 postala hitreje prenosljiva različica omikron. Ta pri ljudeh očitno vzbuja manj strahu, čeprav pa še vedno lahko povzroča zaplete pri zdravju, ki zahtevajo hospitalizacijo. Da bi preprečili težje poteke bolezni, strokovnjaki svetujejo cepljenje, sploh zdaj, ko je na voljo cepivo, ki pokriva tudi omikron.

Na današnji novinarski konferenci na temo aktualnih informacij glede epidemije covida-19, cepljenja, zdravljenja in zaščite ranljivih skupin prebivalstva so sodelovali minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, vodja posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa sars-cov-2 pri NIJZ (sicer pa tudi predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ) Mario Fafangel, državni sekretar na ministrstvu za zdravje mag. Tadej Ostrc, namestnik vodje delovnega paketa Klinična obravnava in zdravljenje pri posvetovalni skupini na NIJZ (sicer pa infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana) prof. dr. Janez Tomažič, strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič in vodja Službe za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tanja Petkovič.

Nobenega odmerka cepiva proti covidu ni prejelo še 40 odstotkov Slovencev. Kako upada zanimanje za cepljenje, pa pove podatek, da se je lani od 1. do 29. septembra s prvim odmerkom v povprečju cepilo 4772 oseb na dan, letos v tem obdobju pa le še šest na dan. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na današnji novinarski konferenci dejal, da je covid z nami, da se bo treba z njim naučiti živeti, a da za zdaj izrednih razmer ni. »Naredili bomo vse, da bo družba ostala odprta.«

Minister je še dodal, da se zdaj uresničuje to, kar so napovedali poleti, in sicer da epidemijo vodi stroka.

Prof. dr. Janez Tomažič prvi, da ima po cepljenju s četrtim odmerkom še vedno samo eno glavo. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Infektolog Janez Tomažič je dejal, da imajo vsi kliniki v zadnjem času na voljo kar nekaj orožja, s katerim lahko obvladujejo virus. V prvi vrsti pa je kot prvo in najboljšo zaščito izpostavil cepljenje. V nadaljevanju je opisal uporabo posameznih zdravil, ki so že na voljo. Prve izkušnje zdravnikov ob predpisovanju Pfizerjevega zdravila paxlovid, ki je namenjeno zdravljenju covida-19 predvem za starejše od 60-let in bolnikom s tveganjem za hujši potek bolezni, so dobre, zdravilo je učinkovito in varno. Sam je paxlovid predpisal že desetim bolnikom s covidom-19, nihče od njih kasneje ni potreboval zdravljenja v bolnišnici. Zdravilo, ki je na voljo v obliki tablet, je po njegovih besedah zelo učinkovito, saj za skoraj 90 odstotkov zmanjša potrebo bolnikov po bolnišničnem zdravljenju, v še večjem deležu pa smrtnost. Spomnil je, da gre pri zdravilu za kombinacijo dveh protivirusnih zdravil. Prvo zavira razmnoževanje virusa, drugo pa preprečuje, da bi se prvo prehitro razgradilo v telesu in tako okrepi njegovo delovanje.

Zdravniki morajo biti pri predpisovanju zdravila previdni, saj jemanje paxlovida ni združljivo z jemanjem nekaterih drugih zdravil, zato so jim že posredovali pisna navodila in organizirali izobraževanje.

Omenjeno zdravilo mora bolnik prejeti v petih dneh od okužbe s koronavirusom, saj je takrat najučinkovitejše.

Poleg tega zdravila je na voljo tudi remdesivir, ki ga bolniki lahko prejmejo v primeru potrebe po bolnišničnem zdravljenju, v zadnjem času pa je dostopno tudi novo zdravilo na podlagi monoklonskih protiteles evusheld. Namenjeno je posameznikom z oslabljenim imunskim sistemom, saj šest mesecev preprečuje, da bi oseba zbolela s covidom-19, prav tako je namenjeno zgodnjemu zdravljenju covida-19. Bolnik ga mora prejeti v sedmih dneh po okužbi s koronavirusom, je pojasnil Tomažič.

»Je pa covid še vedno nevarnejši od gripe, a če uporabimo vsa orodja, ki jih imamo na voljo, se po smrtnosti približujemo gripi,« je dejal Tomažič, ki upa, da so vse te zgodbe s čipi zgodovina. »Četrtič sem se cepil proti covidu pred štirimi dnevi in imam še vedno samo eno glavo in samo en čip, ki ga imam od rojstva.«

Vso energijo je po njegovem torej treba usmeriti v cepljenje, ki je po njegovem še vedno najboljša in najcenejša rešitev. Na infekcijski kliniki so vse covidne postelje trenutno zasedene. 

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 2297, kar je 170 več kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev je trenutno 1391 ali pet več kot dan prej. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi 29.194 aktivnih primerov okužb, to je 109 več kot dan prej. Minister je še dejal, da se zdaj uresničuje to, kar so napovedali poleti, in sicer da epidemijo vodi stroka.

Po besedah epidemiologa Maria Fafangla bodo številke okužb naraščala še do druge polovice oktobra, posledično pa z nekolikšnim zamikom tudi hospitalizacije. »Jesenski val se je začel, Avstrija, recimo, nas je prehitela pri številu okužb.«

 Najbolj uspešne pri spopadanju z virusom bodo po njegovem države, kjer se bodo ljudje bolj pripravljeni cepiti. »Nova prilagojena cepiva so na voljo in spreminjajo pravila igre.« Staviti moramo na farmakološke ukrepe in preventivo, pravi.

Strokovna direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma Stegne Ignjatovičeva je dejala, da je največ zanimanja za cepljenje s prilagojenim cepivom in za četrti odmerek. Ker zdaj večina ljudi povprašuje po novem, za omikron prilagojenem cepivu, bo šlo verjetno kar nekaj preostalega cepiva v uničenje.

Fafangel meni, da bodo ob visoki precepljenosti stroški morebitnih zdravstvenih zapletov in bolniških odsotnosti za državo še vedno nižji, kot jih bomo plačali za neporabljeno cepivo, ki bo šlo v morebitno uničenje. Sicer upa, da bo slednjega čim manj, tudi za to, ker smo pristopili k evropskemu sistemu razdeljevanja cepiv državam, kjer ga primanjkuje.