Kolumna Tanja Cegnar: Jesen

Jesen se je prevesila v drugo polovico in narava se je odela v razkošne tople barve, ki še posebno zaživijo ob sončnem vremenu, zanimive pa so tudi v kontrastu z meglicami. Dnevi se oktobra še vedno hitro krajšajo, približno za tri minute dnevno, in sonce je vse nižje nad obzorjem. Poleti smo iskali senco, zdaj nam prija, da nas sončni žarki grejejo in spodbujajo. Jeseni nas za njih pogosto prikrajšajo oblaki. Skoraj vsako jesen imamo obdobja pogostih padavin, ki jih prinaša razmeroma topel in vlažen jugozahodni veter. V večjem delu Slovenije je največ padavin prav v jesenskih mesecih.


Jeseni se po kotlinah, dolinah in nižinah v notranjosti države pogosto srečujemo z meglo, ki nas ob sicer ustaljenem vremenu prikrajša za sončne žarke. Včasih se najnižja plast zraka premeša in megla se dvigne v nizko oblačnost. Kratkotrajna megla, ki traja le nekaj jutranjih in dopoldanskih ur, na počutje in razpoloženje nima večjega vpliva, drugače pa je, če traja ves dan ali celo več dni zapored. V takem primeru nas pomembno prikrajša za spodbudni učinek sončnih žarkov in priložnost, da bi spodbudili tvorbo D-vitamina, ki ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje. Ker v megli ni živahnih barv in jasnih obrisov predmetov, smo prikrajšani tudi za spodbuden vizualni dražljaj.

Obstaja tesna povezava med meglo in onesnaženostjo zraka. Noči so že opazno daljše od svetlega dela dneva in čas za nočno ohlajanje tal in spodnjih plasti zraka je vedno daljši. Ob jasnih in mirnih nočeh nastanejo temperaturne inverzije po nižinah, dolinah in kotlinah. Če temperatura pade pod rosišče, nastane megla. Sonce še ima dovolj moči, da se ob jasnem vremenu do sredine dneva zrak premeša, a kmalu bomo v delu leta, ko bodo sončni žarki prešibki. Zrak v plasti pri tleh je ob temperaturni inverziji stabilen, se slabo meša, zato se v njem kopičijo onesnaževala. Če traja več dni zapored, lahko pride do večjega porasta ravni onesnaževal v zraku. Že dolgo je znano, da onesnažen zrak slabo vpliva na zdravje. V hladnem delu leta se največkrat srečamo s povišano ravnijo delcev v zraku. K onesnaženju zraka z delci najbolj prispevajo promet in individualna kurišča. Večina industrije je zadostno opremljena s filtri, ki preprečijo vnos delcev v zrak.

Megla v hladnem okolju lahko nekoliko poveča občutek mraza, ker drobne meglene kapljice ob stiku z našim telesom izhlapijo in tako odvajajo toploto z našega telesa.

Okrepljena območja nizkega zračnega tlaka lahko povzročijo vremensko občutljivim ljudem izrazitejše težave. Zlasti ob globokih prodorih hladnega zraka v višjih plasteh ozračja v zahodno Sredozemlje piha nad našimi kraji okrepljen jugozahodni veter, v severnem Sredozemlju pa na meji s hladnim zrakom nastane novo jedro nizkega zračnega tlaka. Prav slednje je v naših krajih povezano z najpogostejšimi in najizrazitejšimi vremensko pogojenimi težavami.

Eden izmed ukrepov za omejevanje širjenja virusnih okužb je pogosto zračenje prostorov. Ob tem se v času kurilne sezone lahko soočamo s padcem relativne vlažnosti zraka v prostorih pod raven, ki je optimalna za dihalne sluznice. Ko hladen zunanji zrak, tudi v primeru če je nasičeno vlažen, ogrejemo na sobno temperaturo, se relativna vlažnost zraka močno zniža. Seveda imamo ljudje nekoliko različna območja ugodja, saj vlažnost zraka skupaj s temperaturo pomembno vpliva na občutek toplotnega ugodja, a za dihalne sluznice je priporočljivo, da relativna vlažnost ne pade pod 50 %, prav tako je pri relativni vlažnosti nad 70 % večini neprijetno.