Kaj čaka bodočega predsednika ZDA

Najpomembnejši dogodek tega tedna bodo vsekakor torkove predsedniške volitve v ZDA. Kljub temu da je večina anket tokrat še bolj na strani demokratskega kandidata kot leta 2016, se bom izognil prejudiciranju zmagovalca, ki v torek (oziroma sredo zjutraj) morda še niti ne bo znan, saj smo letos priča rekordnemu glasovanju po pošti, katerega procesiranje se bo v nekaterih državah v torek šele začelo.
 
Ne glede na negotovost, ki se bo s časom razkadila (čeprav prekrivanje trgovinskih izložb na Manhattnu ne vliva veliko optimizma), pa raje povzemimo, kaj si lahko obetajo vlagatelji od obeh kandidatov.
 
V scenarije moramo poleg obeh kandidatov vključiti tudi pričakovanja glede prihodnje sestave ameriškega Kongresa, preko katerega predsednik uveljavlja svoje obljube. Po anketah sodeč (vir: RealClear Politics) je najbolj verjetna izvolitev Josepha Bidna, Demokratom pa naj bi uspelo tudi »zavzetje« Senata. S tem bi prišlo do t. .i »modrega vala«, od katerega si lahko obetamo najobsežnejši sveženj fiskalne pomoči, ki bi vključeval nov ček za Američane, pomoč za brezposelne in podjetja itd.


Generalno gledano lahko pričakujemo, da bi se v primeru prevlade Demokratov nekoliko ohladili tudi trgovinski spori - predvsem z Evropo, s katerimi je predsednik Trump razburkal mednarodno javnost.
 
Bidnova administracija bi večji pomen dala tudi okoljskemu vprašanju in vlaganju v infrastrukturo, kar bi spodbudno vplivalo na sektorje industrija, surovine in materiali ter oskrba. Na strani potencialno manj sprejemljivih ukrepov bi se lahko znašli strožja regulacija (ta bi znala doleteti predvsem velika tehnološka podjetja, morda v manjši meri tudi finančni sektor) in višje davčne obveznosti.
 
Bidnovo zmago pa bi lahko spremljal tudi strankarsko razdeljen Kongres. V tem primeru bi republikanski Senat znal prekrižati demokratske načrte glede obsega fiskalne pomoči, kar bi lahko kratkoročno poslabšalo razpoloženje med vlagatelji.



Upoštevati velja tudi scenarij ponovne izvolitve Donalda Trumpa. S tem omenjen sveženj državne pomoči ne bi bil ogrožen, morda pa bi vlagatelji postali bolj naklonjeni finančnemu in energetskemu sektorju, ki sta »bližje« republikanski stranki.
 
V četrtek bo zasedala Komisija odprtega trga pri Ameriški centralni banki, od katere sicer tokrat ne pričakujemo posebnosti. Verjetno želijo tudi sami počakati, da nejasnost glede politične strukture v državi mine, in vsi skupaj dobimo odgovor, kakšna bo usoda fiskalne pomoči. Obetamo si lahko ponoven poziv guvernerja Powella, da je fiskalno ukrepanje potrebno.
 
V vsakem primeru pa bo tudi po četrtku bodočega predsednika čakala izjemno ekspanzivna monetarna politika in guvernerji, ki so se v novi strategiji zavezali dolgoročnemu ohranjanju rekordno nizkih obrestnih mer.
 


Konec tedna bodo posredovani še redni mesečni podatki o trgu dela v ZDA. Pričakuje se znižanje stopnje brezposelnosti s 7,9 odstotka v septembru na 7,7 odstotka v oktobru, ravno tako naj bi malenkost zrasla stopnja participacije delovne sile.
 
V ozadju ameriških dogodkov pa se izvajajo omejevalni ukrepi evropskih držav zaradi ponovnega izbruha covida-19. Tako je prek konca tedna enomesečno delno zaprtje države najavil britanski premier. Več kot dovolj tem za interpretacijo, ki je začetek ponedeljkovega trgovanja na borzah obarvala v močno zeleno barvo.