Izgovorov za aktivni oddih ni več

Čeprav je bila turistična dejavnost zaradi epidemije več mesecev prisilno zaprta, ponudniki tako imenovanega turizma na prostem (outdoor) niso počivali, ampak so dopolnili in posodobili svojo ponudbo. Pogledali smo, kje in kako.



Slovenija nedvomno sodi med države z bogato ponudbo različnih oblik gibanja na prostem, ki je že nekaj let v vzponu, z zdravstveno krizo pa se je zanimanje za outdoor turizem, kakor se ga je prijelo tuje poimenovanje, še povečalo. »V zadnjih letih se povečuje obisk tujih in domačih uporabnikov tovrstnih storitev, vendar je treba obiskovalce nagovarjati z njim všečnimi aktivnostmi: posebej gorske, treking in cestne kolesarje ter obiskovalce kolesarskih parkov, posebej pohodnike v visokogorju in feratah kot tudi tiste v sredogorju, posebej tiste za vodne aktivnosti na divji vodi (kajak, raft, kanjoning …) in tiste na mirni vodi (kajak za morje, čoln na vesla …),« našteva direktor združenja Aktivna Slovenija Marko Lenarčič.

Med najbolj množične dejavnosti na prostem pri nas gotovo sodi pohodništvo. Po podatkih Slovenske turistične organizacije imamo v Sloveniji več kot 10.000 kilometrov označenih pohodniških poti, za katere skrbi Planinska zveza Slovenije, in 5000 kilometrov tematskih pohodnih poti, različnih težavnosti. A kljub temu se ta ponudba še širi.

Pohodne poti

Okoli Triglavskega narodnega parka oziroma Julijskih Alp poteka 330 kilometrov daljinske pohodniške poti Julijana, ki ponuja lepe razglede na najvišje slovenske vrhove. Pot se začne in konča v Solkanu, ima pa še štiri dodatne etape do Goriških brd. Kot pojasnjuje Lenarčič, se razvijajo navezovalne poti na glavno traso iz vseh pomembnejših turističnih centrov. Tako je že speljana pot iz Šmartnega v Brdih do Tolmina, načrtujejo pa se tudi navezave iz Bohinja, Kranjske Gore, z Bleda in iz Bovca.



Od Karavank skozi dolino Soče do Jadranskega morja se razteza 750 kilometrov pohodne poti Alpe-Adria, ki povezuje odseke v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Začne se namreč pod Velikim Klekom v Avstriji, sklene pa v Miljah pri Trstu v Italiji. Zadnja, 37. etapa se zdaj spreminja tako, da je bo večji del potekal po slovenskem delu, saj iz doline Glinščice omogoča dvig do Kraškega roba in na koncu spust v Milje. Po izboru National Geographic Travellerja je bila pot večkrat uvrščena med najboljše pohodne poti.
Med novejše sodi tudi krožna Energijska pot GardEN, ki se začne v kraju Lukačevci in skozi Slovenijo vodi na madžarsko stran, nato pa se vrne v našo državo. Na približno 80 kilometrih poti, ki je primerna tako za pohodnike kot kolesarje, so tudi številne energetske točke, ki naj bi predstavljale vodo, zemljo, zrak in ogenj.

Priljubljeno kolesarjenje

V Sloveniji je vse bolj priljubljeno kolesarjenje. Po besedah Lenarčiča še vedno prednjači gorsko, vendar z uspehi naših kolesarskih asov na največjih dirkah svetovnega ranga opažajo tudi hiter razvoj cestnega kolesarjenja. Po podatkih STO imamo v naši državi več kot deset daljinskih kolesarskih poti in 11 gorskokolesarskih parkov.



V Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor koordinirajo Partnerstvo za Pohorje, katerega cilj je Pohorje kot zeleno destinacijo približati drugim podobnim destinacijam v razviti Evropi. Od vznožja Pohorske vzpenjače v Mariboru do koče pod Kremžarjevim vrhom na slovenjegraški strani Pohorja se tako vije slabih 75 kilometrov Pohorske transverzale, ki jo je mogoče prevoziti v obe smeri. Nanjo se že zdaj navezujejo številne lokalne kolesarske poti ali pa gozdne ceste, kot pravi Karmen Razlag iz agencije, pa je v pripravi še sedem novih krožnih kolesarskih poti, ki povezujejo vse centre na samem ovršju Pohorja. To so vrh Belvija, Areh, Trije kralji, Rogla, Ribnica, Kope in Lovrenc. Skupna dolžina vseh krožnih kolesarskih povezav in Pohorske kolesarske transverzale je 240 kilometrov. V prihodnosti si želijo te poti povezati še s tistimi iz doline, kot sta Štrekna in Drava bike.

Nova počivališča

V tistem delu poteka tudi mednarodna kolesarska pot Drava Bike, ki se s 710 kilometri razteza skozi štiri države – Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji teče od Dravograda prek Maribora in Ptuja do Ormoža. V Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor pojasnjujejo, da so vzdolž celotne trase Dravske kolesarske poti postavili 27 novih informacijskih tabel z vsemi potrebnimi informacijami, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi ter seveda vsemi ponudniki, vključenimi v Drava Bike. Na določenih odsekih so postavljena tudi nova počivališča Drava Bike. Zgrajeni so novi odseki med Muto in Vodnim parkom Radlje ob Dravi ter odsek do hidroelektrarne Vuhred. V juliju naj bi bila zaključena povezava Ruše–Maribor. Zaradi gradnje novega mostu čez reko Dravo v Rušah je spremenjen potek trase med Falo in Rušami.