(INTERVJU) Znane so ekonomske posledice državne izločitve Huaweia

Slovenija je med redkimi evropskimi državami, ki so upoštevale želje nekdanje ameriške administracije glede dobave opreme za tehnologijo 5G. Vlada je namreč na podlagi dogovora med Slovenijo in ZDA oktobra lani začela pripravljati zakon, ki kitajskega tehnološkega velikana Huaweia izloča iz nabora dobaviteljev te opreme. Telekomunikacijska stroka varnostnih groženj pri sami opremi ni zaznala, pomisleke glede zakona so že izrazili pravniki, v ponedeljek pa so negativne posledice tovrstne prakse predstavili še ekonomisti. Takšno omejevanje konkurence v Sloveniji lahko vpliva na višje stroške naložb, počasno uvajanje tehnologije in izgube BDP, v intervjuju za Svet kapitala opozarja ekonomist Črt Kostevc.


Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) je za Huawei izvedel študijo ekonomskih posledic ob morebitni izločitvi te družbe pri uvajanju tehnologije 5G. Eden izmed avtorjev študije Črt Kostevc je prepričan, da bi takšna omejitev konkurence imela negativen učinek na mednarodno konkurenčnost slovenskega trga, ki zaradi svoje majhnosti potrebuje tujino. Za slovenske operaterje, podjetja in uporabnike storitev bi se cene storitev 5G zvišale, to pa bi vplivalo tudi na počasnejši tehnološki razvoj in izgubo produktivnosti, ugotavljajo avtorji študije. Druge države se odločajo različno, Nemčija Huaweieve opreme ne izključuje vnaprej, Velika Britanija pa njene uporabe po septembru ne bo dovolila.
 

V študiji predvsem poudarjate višje stroške tehnologije 5G kot posledico omejitve konkurence. Kateri so ti stroški?

Vloga dobaviteljev opreme je neposredno vidna pri vzpostavitvi baznih postaj tehnologije 5G, ki se kaže na dva načina. Bazne postaje je mogoče kupiti nove, lahko pa se nadgradijo obstoječe 4G oziroma LTE bazne postaje. Cena nadgradnje za zdaj znaša okoli 70.000 evrov, v študiji pa ugotavljamo, da se znesek lahko zviša z omejevanjem konkurence.

Pri tem pa operaterji načrtujejo popolno nadomestitev trenutnega omrežja LTE z omrežjem 5G. Gre za obetaven in obsežen načrt, pri katerem zgolj nadgradnja trenutnih baznih postaj 4G ni dovolj. Peta generacija telekomunikacijskega omrežja namreč zahteva njihovo gostejšo postavitev, saj je doseg signala manjši kot pri prejšnjih omrežjih, zato so potrebne naložbe v nove postaje. Pomanjkanje teh se delno lahko nadomesti z ojačevalci signala, vseeno pa višji stroški opreme 5G pridejo do izraza predvsem pri nadgradnji in dokupovanju baznih postaj.
 

Kakšno povišanje stroškov predvidevate?

Slovenija je majhen trg za dobavitelje opreme 5G, zato ima vsaka sprememba velik učinek. Pred izločitvijo Huaweia so bili na slovenskem trgu trije ponudniki baznih postaj, zdaj sta le še dva: Nokia in Ericsson. Po ocenah študije Oxford Economics iz leta 2019 lahko zaradi manjše konkurence pričakujemo podražitev opremljanja in dograjevanja baznih postaj za 6,3 do 20,3 odstotka.


V praksi je bil Huawei najcenejši ponudnik. Ker je konkurenca zdaj omejena, preostala ponudnika nista pod pretiranim pritiskom nižanja cen; obnašata se lahko bistveno bolj sproščeno. Med ponudnike se je sicer vmešal še Samsung, vendar strokovnjaki trdijo, da Korejci za zdaj niso sposobni ponuditi konkurenčnega paketa, ki bi si ga želeli naši operaterji.
 

Bi višji stroški obremenili zgolj operaterje ali tudi končne porabnike?

Bazne postaje so za povprečnega uporabnika relevantne zaradi telefonije in prenosa podatkov, ta obremenitev pa je vedno večja – trenutno okoli 70 odstotkov prometa poteka prek brezžičnega signala. Popolnega prenosa stroškov na končnega uporabnika mobilnih omrežij ni pričakovati, lahko pa pričakujemo delno prelivanje dodatnih stroškov na uporabnike storitev 5G. Cena storitev bi se toliko povišala, da bi operaterji lahko pokrili višje stroške, ki jih imajo z nameščanjem baznih postaj. Omejitev konkurence je večplastna in vpliva tudi na časovni okvir uvedbe tehnologije 5G, tehnološki razvoj domačih podjetij in produktivnost v Sloveniji.
 

Ali omejitev konkurence vpliva tudi na kakovost ponujene opreme?

V študiji smo ugotavljali predvsem ekonomske učinke, kakovost postaj je namreč domena druge stroke. Teoretično je sicer možna polenitev ponudnikov zaradi manjše konkurence, vendar je Slovenija v svetovnem merilu zelo majhen trg in ne verjamem, da bi Nokia ali Ericsson spreminjala svojo poslovno strategijo samo za nas.

Oprema za 5G je ustvarjena za vso Evropo in ves svet. Zgodba bi bila drugačna, če bi Huawei popolnoma izločili z evropskega trga. Potem bi v nekaj letih lahko videli manjše vlaganje v razvoj na strani ponudnikov opreme.

Omenjate zamik pri uvajanju nove tehnologije. Je ta posledica višjih stroškov ali manjše zmogljivosti dobaviteljev?

Časovni zamik je drugi najvidnejši učinek omejitve konkurence dobaviteljev. Predvsem je posledica višjih stroškov, obenem pa kaže tudi na manjše kapacitete dobaviteljev.

Mednarodna podjetja na podlagi svojih zmogljivosti za različne trge po svetu določijo razpoložljive kapacitete. Resda je Slovenija majhen trg, vendar omejenost kapacitet velja tudi za nas. Ta ni tako opazna, če je ponudnikov več, z upadom konkurence pa so te omejitve bolj jasno začrtane.


V Sloveniji zaradi omejitev konkurence dobaviteljev zagotovo lahko pričakujemo zamude pri uvedbi tehnologije 5G. Države, ki so tej bolj naklonjene, načrtujejo 90-odstotno pokritost z omrežjem 5G že v prihodnjih desetih letih. Izjemen primer je Avstralija, ki je ta cilj v največjih mestih že skoraj dosegla. Za Slovenijo se predvideva 70-odstotna pokritost v prihodnjih desetih letih, 90-odstotne pa verjetno ne bomo nikoli dosegli. Telekom Slovenije je načrtovane kapacitete nameraval doseči do leta 2025; sprašujem se, kakšen je načrt zdaj, ko je konkurence in kapacitet manj.
 

V študiji še pišete, da zamude pri uvedbi 5G lahko vplivajo na konkurenčnost slovenskega trga. Bi to občutila tudi domača podjetja?

Zamude bi zagotovo vplivale na poslovanje podjetij, saj dosegamo že zgornje meje hitrosti in velikosti prenosa ter tudi zanesljivosti omrežja 4G. Potreba po 5G se kaže pri internetu stvari, novo tehnologijo potrebujejo podjetja, ki s svojimi partnerji ali podružnicami v tujini potrebujejo velike prenose podatkov, številnih potreb pa sploh še ne poznamo.

Moramo se zavedati, da podjetja po tem, ko dobijo v uporabo tehnologijo 5G, potrebujejo nekaj časa, da to popolnoma usvojijo. Če jim danes omogočimo njeno uporabo, bodo čez pet let že utečena, zato je odlašanje odveč. Gospodarske posledice zamud pri uvajanju 5G je ugotavljala že britanska vlada, katere premier Boris Johnson je bil prav tako naklonjen ameriški pobudi za omejevanje Huaweia. Zanimivo je, da so Britanci ogromno negativnih posledic predvideli za klasična predelovalna podjetja, in ne za spletna in tehnološka, kot bi morda pričakovali. Gre predvsem za to, da podjetja ne bi dosegala tolikšne produktivnosti, kot bi jo lahko. Te razlike bi ob zamudah pri uvajanju 5G občutila tudi slovenska podjetja, konkurenčno prednost pa bi medtem imela podjetja v drugih državah, kjer je 5G že prisoten.