Gornik: Pri delu od doma je najtežje ohraniti notranji utrip podjetja

Podjetje Better ima tako ali drugače že 30-letno zgodovino v zdravstveni informatiki in je kot tako močno digitalizirano podjetje. V Sloveniji so prepoznavni po oblikovanju infrastrukture e-zdravje, presejalnih programih Zora in Dora ter po zagotovitvi strežniškega dela zdravstvene kartice ZZZS. Vselej aktivni so na domačem Onkološkem inštitutu in na Pediatrični kliniki, v zadnjih šestih letih pa več kot 80 odstotkov prihodkov ustvarijo v tujini. Največja tuja stranka je mesto Moskva, ki zdravstvene podatke o 12 milijonih prebivalcev ter tisoč zdravstvenih inštitucijah hrani ravno na njihovi platformi. Platformo med drugim uporabljajo tudi nemške, angleške in italijanske bolnišnice, za namene spremljanja podatkov o novem koronavirusu, ki jih na koncu obdeluje sama Svetovna zdravstvena organizacija.

Letos so ustanovili prvo hčerinsko podjetje v Londonu, načrte pa jim je nekoliko spremenila pandemija. Slednja je vsem mednarodnim podjetjem, prihranila potovanja in pospešila digitalizacijo; vendar pa se čuti pomanjkanje socialnega stika med zaposlenimi, poudarja Tomaž Gornik, direktor podjetja Better. Gornik dodaja, da je večina podjetij s katerimi sodelujejo v zadnjih mesecih spoznala koristi poslovanja preko spleta. Za Svet kapitala je povedal tudi kaj so se podjetja naučila v času epidemije, kateri so bili največji izzivi dela od doma in kako pripravljeni so na morebiten nov val okužb.
 
Vabljeni k branju!
 

Epidemija v Sloveniji je resno preizkusila vse načine poslovanja. Kaj ste se podjetja naučila glede svojega poslovanja?

Upam si trditi, da je za večino podjetij največja lekcija zavedanje, koliko dela je mogoče storiti preko digitalnih kanalov. Še pred pol leta smo bili za nekatere stvari povsem prepričani, da jih lahko opravimo le osebno, zdaj pa sestanki, usklajevanja, pogajanja in tudi podpisi pogodb nemoteno potekajo preko spleta.

Poslovanje preko spleta pride pri nas močno do izraza, saj ustvarimo več kot 80 odstotkov prometa v tujini, to pa zame pomeni ogromno potovanj. Pogosto sem v enem mescu bil kar tri četrt časa v tujini; dogajalo se je, da sem šel v London in nazaj zgolj zaradi enega sestanka. Ta del je zdaj učinkovitejši za vse udeležence. Če so včasih stranke cenile to, da prideš osebno, zdaj številne stranke cenijo, da ne prideš. Prednosti poslovanja na daljavo so velike in skoraj povsem prepričan sem, da ne bodo šle nazaj na prejšnje načine poslovanja.
 

Ste naleteli pri poslovanju preko spleta na ovire?

Delamo v zdravstveni informatiki, tako, da večina naših strank dela v zdravstvu, ti pa so bili v času epidemije najbolj obremenjeni. Njihovi tehnični oddelki so se ukvarjali predvsem z zagotavljanjem nemotenega delovanja zdravstvenih dejavnosti, zunanji izvajalci pa smo bili razumljivo nekoliko na stranskem tiru. Posledično smo imeli težave z vzpostavljanjem stikov s strankami in izvedbo sestankov. Zdravstvo se je ukvarjalo z borbo proti koronavirusu, osebni stik pa nikakor ni prišel v poštev.



Komuniciranje izven podjetja je za nas v času epidemije bilo oteženo, medtem ko je to zdaj zaradi uporabe digitalnih orodij še bolj učinkovito, kot je bilo pred epidemijo.
 

Ste se spremembam pri komuniciranju prilagodili tudi znotraj podjetja?

Glede internega komuniciranja smo imeli veliko srečo, saj smo nekaj dni pred vrhuncem epidemije v podjetju nadgradili komunikacijski sistem. Pred tem je večina komunikacija tekla preko elektronske pošte, medtem ko video konferenc praktično nismo imeli. Rešilo nas je ravno to, da smo prehod na digitalno komuniciranje izvedli že pred največjim valom okužb.

Smo pa v času karantene opazili, da je v podjetju potrebno vzdrževati utrip podjetja oziroma stalen kontakt z zaposlenimi. V ta namen smo podpirali čim več komuniciranja, vodje pa so imeli dnevne sestanke z vsemi člani ekipe. Obenem smo pozornost posvečali neformalnim pogovorom, saj je najbolj trpel socialni del zaposlitve, kar smo želeli okrepiti. Skupinska srečanja zaposlenih zdaj potekajo vsak mesec, medtem ko so prej le štirikrat na leto. Znotraj podjetja po novem objavljamo tudi tedenski blog, s povzetkom dogajanja preteklega tedna.
 

Kateri so bili največji izzivi dela na daljavo in kako ste se odzvali na njih?

Dejansko smo morali biti pozorni kaj se z zaposlenimi dogaja v njihovem zasebnem življenju. Pa ne zato, ker bi želeli nadzorovati kaj delajo, temveč zato, da smo delo usklajevali z zaposlenimi, ki imajo mlajše otroke. Ti so zaradi zaprtja šol in vrtcev imeli težave z udeleževanjem sestankov ob običajnem delovnem času, zato so notranji sestanki potekali zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. To je zaposlenim dalo možnost, da se tekom dneva ukvarjajo z otroci. Sam imam že odrasle otroke, kar pa ne velja številne naše zaposlene, zato smo jim prilagodili delovni proces.

Učinkovitost formalnih sestankov smo na ta način precej dvignili, ob tem smo uvedli tudi neformalne kave, vendar je neformalni del v osebni obliki z digitalnimi orodji izredno težko nadomestiti.
 

Pandemije ni pričakoval nihče, odzivi nanjo pa so bili zelo različni. Ste zdaj pripravljeni na morebitni novi val okužb in kako se lahko podjetja sploh pripravijo nanj?

Absolutno smo se pripravili. V tem trenutku smo pripravljeni, da v celoti preidemo na delo od doma v zgolj enem dnevu. To je povezano s tem, da imamo svojo infrastrukturo povezano z oblakom in fizično ne potrebujemo praktično ničesar iz pisarne.

Pripravljenost na delo od doma je sicer prednost naše branže, ki je specifična in omogoča takšen odziv. Tega ni mogoče storiti npr. v proizvodnji, kjer morajo zaposleni biti nujno prisotni. Vsaj za nas bi rekel, da so takšne spremembe načina dela zagotovo dolgoročne in se bodo obdržale tudi, ko ne bo več grožnje covida-19.
 

Je pandemija vplivala na povpraševanje po digitalnih rešitvah?

Zanimiva pozitivna posledica pandemije za zdravstveni segment je pospešena digitalizacija; po nekaterih ocenah je ta poskočila kar za 5-7 let. Sprva je poskočila zato, ker ni bilo tolikšne želje po fizičnem stiku, hkrati pa je nastal vse večji poudarek na pridobivanju kakovostnih podatkov.

Ravno zaradi tega smo vse naše procese tudi dokončno digitalizirali, v produkte pa vgradili nova komunikacijska orodja. To v praksi pomeni, da lahko zdravniki komunicirajo znotraj naše platforme in se lahko že v pogovoru direktno navežejo na podatke o pacientu. S tem se poveča tudi zasebnost pogovora, kajti pogovori med zdravniki so prej potekali na tretjih aplikacijah, pri katerih nimamo nadzora nad zaščito. Tovrstna praksa je zagotovo velik korak naprej za zdravstvo in enostavnejšo ter hitrejšo oskrbo pacientov.
 

Katere rešitve so bile najbolj iskane?

V začetku epidemije se je povečalo predvsem povpraševanje po komunikacijskih storitvah. Paciente je zanimalo kako lahko dostopajo do zdravstvenega sistema na daljavo. Tehnološko gledano to ni nobena novost, gre pa tukaj za vprašanje poslovnih modelov; torej ali je obisk z uporabo spleta enako plačan kot fizični obisk pacienta.

Drug vidik komunikacij pa je spletni pogovor med zdravniki, ki se je izboljšal; predvsem na področju kompleksnejših, multi-disciplinarnih obravnavah. Takšen primer je onkologije, kjer je ključen konzilij, oziroma posvet zdravnikov specialistov. Če ti niso fizično prisotni morajo še vedno imeti dostop do istih podatkov, kar je bil precejšen tehnični izziv. To se poskuša rešiti s skupnimi bazami podatkov in vgrajenimi komunikacijskimi kanali, kar izboljša učinkovitost in olajša organizacijo.

Takšno infrastrukturo se da sicer preprosto oblikovati z orodji, ki jih uporabljamo danes, vendar pa je bistveno težje, če želimo to vpeljati na celotno državno raven. V slednjem primeru je potrebna dolgoročna nacionalna strategija in zagotovljeno financiranje.