Eden najbogatejših Slovencev razkril, v kakšnem luksuzu živi

Leta 2017 se je Damian Merlak prvič znašel na seznamu 100 najbogatejših Slovencev. Za svoj prvi milijon si je kupil električni avtomobil tesla model S in parcelo v Portorožu. Tam je pozneje postavil luksuzno hišo. Uporablja jo, ko je v Sloveniji, čeprav največ časa preživi na Malti, kjer ima v najemu hišo z bazenom. Lani je v Dubaju kupil stanovanje v stolpnici na elitni lokaciji. Trenutno je prav v Dubaju, v telefonskem pogovoru ob razglasitvi lestvice najbogatejših pa nam je najprej zaupal: »Odkar razsaja koronavirus, nisem bil niti prehlajen.« Covid-19 mu torej ne pride do živega, v njem vidi tudi poslovno priložnost, saj je že pred časom vložil v delnice podjetja Moderna, ki je razvilo cepivo proti novemu koronavirusu.

»Samo upam, da ne bom jutri zbolel,« se pošali in razkrije, zakaj se je odpravil v Združene arabske emirate. »Moral sem opraviti nekaj stvari v zvezi s stanovanjem. Do nadaljnjega ostajam tukaj, ker je vse normalno in odprto. V zadnjem tednu sem čisto pozabil, da koronavirus sploh obstaja,« se nasmeji. Sicer ima najraje razgled z dvorišča svoje hiše v Portorožu, a razmišlja o selitvi z Malte v Dubaj. »V Evropi je vse zaprto, zdaj me ne vleče nazaj. Decembra bom mogoče prišel v Slovenijo. Še vedno sem slovenski državljan in se vračam vsaj občasno. Mislim pa, da bom Malto zapustil.«

Kako uspeti

Damian je zgodaj prepoznal potencial kriptovalut in s prijateljem Nejcem Kodričem leta 2011 ustanovil borzo za kriptovalute Bitstamp. Pred dvema letoma, ko je izstopil iz Bitstampa, se je posvetil naložbam v vrednostne papirje in nepremičnine. Najbogatejši mladi podjetnik je v primerjavi z lanskim letom povečal svoje premoženje za 19 odstotkov. »To je verjetno odsev dobrega dela, uspeha ali kakor koli to kdo jemlje,« nam odgovori Gorenjec. O najnovejši oceni vrednosti svojega premoženja pa pove: »Mislim, da bistveno ne odstopa. Zelo težko je določiti trenutno vrednost vsake stvari, ki jo imam v lasti, recimo vsakega podjetja ali nepremičnine, ampak če se vzame neka srednja vrednost, lahko pridemo do takšne številke, kot so jo določili.«
Lani je kupil tudi štiri bohinjske hotele, ki pomenijo dolgoročno investicijo, zato si zaradi krize turizma ne beli preveč glave. »Trenutno potekajo gradbena dela, ki bi bila drugače blokirana zaradi gostov. To seveda ni pozitivno, ampak smo našli prednost v trenutni situaciji in to s pridom izkoriščamo.«

Njegova zgodba je vsekakor zgodba o uspehu, in ker je vzor mnogim, ga povprašamo po nasvetu, kako uspeti. »To je težko vprašanje. Zdi se mi, da ljudje pogosto delajo eno napako – vedno gledajo druge, ki jim je že uspelo, in potem želijo po isti poti, torej po poti nekoga drugega do uspeha. Ampak pot do uspeha je vedno unikatna, vsak ima svojo. Ne moreš gledati nekoga, ki mu je uspelo, in se odločiti, da boš naredil isto. Treba je razmišljati, kaj je prihodnost, kaj bo jutri priljubljeno, kaj si lahko sam izmislim in ponudim ljudem okrog sebe, da bodo želeli to storitev ali dobrino.« Po kratkem razmisleku pa le svetuje: »Če je nekdo bolj podjetne narave, potem naj gre v posel. Najboljše, da odpre nekaj svojega, to je zagotovo največji donos na normalne zneske, ki jih ljudje imajo. Vsak ima svojo zgodbo, znanje in zato je najboljše operirati na področju, na katerem je posameznik najboljši. Če pa smo na tej ravni, da se nekdo ne želi ukvarjati z ničimer, ali pa je v letih, ko želi biti bolj kot ne upokojen, potem so najboljša naložba delnice.«

Vsak dan dela

Po izstopu iz sveta kriptovalut največji delež njegovega portfelja zavzemajo delnice ameriških podjetij. »S tem se vsak dan ukvarjam in za to porabljam svoj čas. Potem pa so tu še zgodbe, kot so hoteli in druga zasebna podjetja, kjer imam direktorje, ki vodijo operativo, jaz pa se z njimi samo usklajujem.«


Kot opažamo vsi, je koronakriza marsikaj spremenila v svetu gospodarstva. »Ampak vprašanje je, kaj bo ostalo od teh sprememb, katere so začasne in katere za vedno. Na začetku sem upal, da bo mogoče koronakriza bolj kot ne eliminirala pisarniško delo, ker večino pisarniškega dela, ki ga ljudje danes delajo, lahko opravijo od doma. Vprašanje je, ali si ljudje to v resnici želijo. Večina namreč želi iti v pisarno, saj je to del življenjskega sloga, druženja in vsega, kar gre zraven. Verjetno bo tradicionalni način dela ostal.« Od leta 2011 sicer še ni našel ničesar, kar bi ga pritegnilo tako zelo kot bitcoin, a naslednjo veliko stvar išče vsak dan, pa čeprav mu ne bi bilo treba več delati. »Seveda ni nujno, da bi delal, ampak menim, da mora človek vedno nekaj delati in ustvarjati, drugače enostavno mentalno odmre. Mislim, da se sploh ne bom nikoli upokojil. Sebe ne vidim v nobeni točki v življenju, da bi sedel doma in kuhal čaj ali kaj drugega,« se nasmehne.

10 minut za bleferja

Slovenski kralj kriptovalut se je podal tudi v svet energetike in soustanovil podjetje Ngen, ki v Teslinih baterijah hrani presežek proizvedene električne energije. Toda kaj mu pravzaprav pomeni denar? »Veliko, ampak ne na takšen način, kot si ljudje predstavljajo. Ljudje vedno vidijo denar kot sredstvo, za mnoge je nuja, zaradi katere morajo hoditi v službo, za nekatere je enostavno luksuz, nekateri pa, če bi jim dal več denarja, bi imeli več dobrih avtov in več zlatih verižic okrog vratu. Zame je denar samo sredstvo za menjavo, z njegovo pomočjo gradiš nove stvari. Če ne bi imel denarja, kot ga imam, ne bi mogel recimo narediti baterijskih hranilnikov, ker to zahteva vložek, ki je 10-milijonski, in če nimaš takega kapitala, ne gre. Enako je s hoteli. Moja motivacija je, da če bom imel še več, bom lahko počel še večje stvari, torej ne 10-milijonskih, ampak 100-milijonske. Zagotovo ni moja motivacija še pet dodatnih avtomobilov in tri hiše.«

Slovenski milijonar je tudi solastnik manjšega potniškega letala bombardier challenger 350, za svoj največji luksuz pa šteje stanovanje v Dubaju. »Zame je to luksuz, po drugi strani pa je nepremičnina, ki jo lahko prodaš, torej ni čista poraba denarja, ker ga dobiš nazaj s prodajo.« Tisti, ki bi se mu radi približali samo zaradi denarja, pa ne bodo prišli kaj daleč. »Mislim, da imam precej dobro sposobnost zaznave. Ljudi lahko ocenim v 10 minutah. Če gremo na kavo, lahko takoj povem, kdo je blefer, pozer, entuziast ali kar koli drugega.«