Dokler ne bo cepljena vsaj desetina populacije, se vpliv cepiva ne bo poznal

NIJZ je popoldne obvestil ministrstvo za zdravje, ki bo sklicalo komisijo za cepljenje, da primer podrobno prouči. O ugotovitvah bo ministrstvo obvestilo pristojne institucije in javnost. Ob tem so na NIJZ za STA pojasnili, da se cepljenje proti covidu 19 nadaljuje.

Da je ena oseba po cepljenju umrla, je nedavno završalo na spletnih omrežjih. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je dopoldne na novinarski konferenci dejala, da o tem nimajo informacij, ter pojasnila, da podatke o stranskih učinkih zbira NIJZ, pri čemer pa se »kakršen koli dogodek, ki je pridružen cepljenju, analizira in ugotavlja, ali je bil dejansko povezan s cepljenjem«.

​Velja sicer poudariti, da so pristojni, pa tudi številni zdravniki in znanstveniki po svetu večkrat pojasnili, da je cepivo proti covidu varno in da je po stranskih učinkih primerljivo s kakšnim aspirinom. Seveda pa ni mogoče izključiti pojavov, ko pri posamezniku časovno sovpadeta cepljenje in kak drug zdravstveni dejavnik.
 

---

Preberite tudi:

Naslednji teden cepiva za starejše in kronične bolnike, ki niso v domovih (VIDEO)

---

 

​Slovenija je tako kot številne druge države po svetu konec leta 2020 začela cepljenje proti covidu 19. Naša država pa je bila ena izmed peščice držav, ki ni objavila uradnih številk o tem, koliko ljudi je doslej prejelo cepivo. Kot je sporočil Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), bo NIJZ odslej vsak teden objavljal uradno številko o cepljenju. Do 3. januarja do polnoči je bilo uradno cepljeno 5934 oseb.


V prvi pošiljki je v Slovenijo prišlo 9745 odmerkov, v drugi pošiljki pa 6825. Fafangel je pojasnil, da število 5934 pomeni osebe, cepljene s prvim odmerkom, o čemer poročajo izvajalci v eRCO (Elektronski register cepljenih oseb). Kot je znano, mora biti oseba cepljena z dvema odmerkoma, da se poveča zaščita pred covidom 19.

Odslej naj bi v Slovenijo vsak teden prišlo 16.575 odmerkov cepiva. Potem ko bodo cepili najranljivejše skupine in zdravstvene delavce, se bo začelo cepljenje splošne populacije, od najstarejših proti mlajšim. Nekaj odmerkov cepiva, ki bo prihajalo v naslednjih tednih, pa bo treba prihraniti za tiste, ki so že bili cepljeni, da bodo prejeli še drugi odmerek.

Za učinek se mora cepiti vsaj 200.000 ljudi

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) ocenjujejo, da dokler ne bo precepljenih (in imunih) vsaj 10 odstotkov populacije (oziroma več kot 200.000 ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije skoraj ne bo opazen, saj npr. 10-odstotna precepljenost pomeni le 10 odstotkov manjše število R (reprodukcijsko število) kot sicer (npr. R = 1,1 namesto R = 1,2). »Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da dosledno izvajamo ukrepe, saj bomo sicer imeli spet nevarno eksponentno rast epidemije z vsemi negativnimi posledicami. Šele ko bo precepljenih (in imunih) vsaj nekaj deset odstotkov populacije, bo vpliv precepljenosti zadosten, da bo možno v primeru ugodne epidemiološke slike ukrepe opazneje sproščati.«

Prekuževanje hitrejše od cepljenja

Se bo pa zaradi cepljenja predvidoma že čez kakšen mesec začel opazno zmanjševati pritisk na bolnišnice, če bomo z ustreznim obnašanjem poskrbeli, da epidemija ne bo rasla, saj se cepi najprej rizična populacija, še pravijo strokovnjaki na IJS. »Zanimivo, da zaradi tako obsežne epidemije poteka prekuževanje (ocenjeno okoli 40.000 novih okuženih na teden) trenutno nekajkrat hitreje od cepljenja (potrebna sta dva odmerka), vendar to s stališča zdravstvenih posledic ni primerljivo, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne, poleg tega pa se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji.«