Digitalizacijo oziroma digitalno transformacijo bi zelo grobo lahko razdelili v tri faze, ki jih morajo podjetja in organizacije uspešno zaključiti, da bi lahko izkoristila njen potencial. Analiza poslovne potrebe ali priložnost, priprava strategija ter sama izvedba in uporaba. Seveda so aktivnosti soodvisne, ustrezen rezultat pa prinese uspešen zaključek vsake izmed njih.

Sam se posebej posvečam zadnjemu delu, torej implementaciji oziroma izvedbi digitalne strategije in njeni kasnejši praktični uporabi. Opažam, da v Sloveniji, pa tudi širše v regiji, digitalizacijo in digitalno transformacijo razumemo zelo tehnično. Dodano vrednost tako iščemo predvsem v novih tehnologijah.

Seveda je tehnologija kot platforma nekakšen »motor« digitalizacije, saj nam prav ta nudi celo vrsto novih možnosti. Da bi jo ustrezno izkoristili in dodali kar največjo vrednost tako za stranke kot okolico v celoti, pa moramo nujno pogledati večjo sliko. Nove platforme nam namreč omogočajo tudi novo oziroma drugačno interpretacijo poslovnih modelov, procesov, komunikacije, odnosov in ne nazadnje kulture.

Vrednost digitalizacije je torej v uspešni združitvi vseh naštetih gradnikov v rešitev, ki jo uporabljajo ljudje. Prav slednji se pogosto izkažejo kot šibek člen.

Razlog vidim v tradicionalnem pristopu k takšnim kompleksnim transformacijam, kjer je glavni fokus organizacij v dostavi tehničnega dela projekta. K uspešni tranziciji ljudi, kateri so seveda eden od ključnih deležnikov, pristopamo zelo mačehovsko. To je velika škoda, saj obstaja veliko znanja o obvladovanju tega segmenta, ki je združeno v disciplini upravljanja sprememb.


Zadnja raziskava podjetja Prosci® denimo kaže, da se že zmeren napredek na področju upravljanja sprememb občutno pozna pri uspešnosti (digitalnih) transformacij. Ali bomo izkoristili potencial, je odvisno predvsem od našega razumevanja tega potenciala in načinov, kako ga lahko izkoristimo. In prav tu leži velika priložnost, ki jo lahko izkoristimo. 
 

Kje so največje nevarnosti in kje priložnosti krize

Krize so odlična platforma za agilne posameznike, organizacije in ne nazadnje tudi za države. V 150-letnem obdobju je bilo nemalo kriz, ki so pretresle poslovni svet in kar je bilo za ene propad, je bila za druge izjemna priložnost. Razlogov je več, med pomembnejšima pa vidim:

• Kriza je neka vrste katarza družbe, kjer storitve in načela, ki niso več prilagojena okoliščinam, izginejo. Na ta način se ustvari velik potencialni bazen sredstev in kompetenc, ki se lahko usmerijo v izgradnjo bolje prilagojenih rešitev.
   
• »Karte« se neusmiljeno premešajo na novo, obstoječa razmerja moči se rušijo. Dosedanji vodilni so namreč postavljeni pred izzive, ki jih ne rešijo vedno pozitivno. Priča smo novim začetkom. Tu so razmerja zagotovo bolj izenačena kot ob ustaljenih razmerah. Seveda pa kapital tudi tu odigra pomembno vlogo in imajo kapitalsko močnejše države in organizacije nekoliko prednosti.

Kar loči zmagovalce od poražencev krize, je agilnost. Glavno nevarnost vidim predvsem v počasnem odzivanju na krizo. Razumevanje novega položaja, razumevanje možnih rešitev in njihova hitra implementacija je tu ključna.