Andrej umrl v strašnih mukah: zlomi, raztrganine in možganska krvavitev

Danes minevajo tri leta od krute smrti 26-letnega Andreja Cekute iz Gorenjega Vrhpolja pri Šentjerneju, tragedije, ki je pretresla Slovenijo, grozovitost umora pa je odmevala celo prek naših meja. Krvnika, danes 23-letni Aleš Olovec iz Zavod pri Podbočju in 32-letni Martin Kovač iz Žabjeka pri Podbočju, ki sta svoje nagnusno početje prenašala celo prek facebooka, sta za zapahi. Njuno usodo je za 21 oziroma 22 let slabo leto po umoru zapečatilo že višje sodišče, s čimer je sodba postala pravnomočna, a kljub temu na žarek upanja čakata z vrhovnega sodišča, kamor sta že maja 2018 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki odločitve še niso sprejeli, zapornika pa v nasprotju z javnostjo upata vsaj na blažjo kvalifikacijo svojega brezčutnega početja.

Umrl dan in pol po napadu

Da je šlo za umor na grozovit način, storjen z eventuelnim naklepom in v sostorilstvu, je ugotovil že 5-članski senat okrožnega sodišča v Krškem, ki mu je predsedovala sodnica Cvetka Ogorevc Sotelšek, v celoti mu je pritrdilo višje sodišče. Ker je imel Olovec pri tem večjo vlogo in je bil zaradi domnevnih Cekutovih žaljivk na račun njegove mame tudi pobudnik dejanja, je dobil eno leto zapora več. Olovec, ki je bil tako kot preostala dva pijan, se je prvi spravil nad prijatelja Cekuto, nekajkrat ga je s pestjo močno udaril v obraz, in sicer tako hudo, da je imel tudi sam poškodovane členke. Ko je Cekuta padel na kolena, se ga je lotil še Kovač; brcal ga je po glavi in telesu, prav tako ga je brcal in premetaval po travi Olovec, tako da je Cekuta nezavesten obležal, potem pa sta ga obdelovala oba, kot je razvidno iz posnetkov, ki jih je Olovec pospremil z grozljivimi komentarji.

Poškodbe 26-letnikove glave so bile zanj zaradi zverinskega napada, nešteto udarcev in brc prehude, kljub prizadevanjem reševalcev je Andrej dan in pol po napadu izgubil boj za življenje. Za Cekuto je bilo usodnih več kot deset posebno hudih udarcev v glavo, ki so povzročili tragične poškodbe možganov. Seznam poškodb, ki sta jih Olovec in Kovač prizadejala prijatelju, je bil grozljiv: krvavitev v možganskem deblu, znotrajlobanjska krvavitev, oteklost in obtolčenina možganov, podplutbe po vsem telesu, odrgnine po obrazu, zlom nosu, raztrganina spodnje ustnice, poškodba očesnega zrkla.

Lahko bi mu pomagala, pa mu nista

V preiskavi je izvedenec potrdil, da je Cekuta glavnino usodnih udarcev dobil, že preden sta začela Olovec in Kovač snemati tisti najdaljši 23-minutni posnetek, je pa dejstvo, da je umiral v hudih bolečinah. Olovec in Kovač mu nista pomagala, vseeno jima je bilo, kaj bo z njim, prav nobene empatije nista čutila. Resda sta bila zaradi alkohola v stanju akutne zastrupitve, kar pa ni vplivalo na presojo realnosti, nista bila bistveno zmanjšano prištevna. Po oceni sodne izvedenke sta bila oba obsojena socialno nezrela, ni pa šlo za duševne motnje ali duševno nerazvitost. Svojega dejanja sta se nedvomno zavedala, čeprav nista imela najbolje razvite sposobnosti realnega presojanja.

Kaj lahko torej morilca pričakujeta od vrhovnih sodnikov? Morda spremembo pravne kvalifikacije dejanja? Obsojena sta namreč zaradi umora, bistvene razlike pa med obema storilcema, vsaj pri izreku kazni, ni bilo, gre le za leto nižjo kazen za Kovača, čeprav tisti, ki ga poznajo, vedo povedati, da je sila vodljiv, da naj bi torej tudi pri krutem obračunu s prijateljem le sledil Olovcu, ki naj bi prizadejal glavnino usodnih udarcev. Sprva so organi pregona dejanje obravnavali kot povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, a je tožilstvo pravno kvalifikacijo spremenilo v umor na grozovit način. Temu sta pritrdili tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, slednje je zavrnilo vse pritožbe zagovornikov.

Dražbe hiše neuspešne

Da je bil Kovač sila vodljiv, priča tudi dogajanje v preteklosti, ko so ga pajdaši pred desetletjem in več nagovorili, da je registriral podjetje, sprva cvetličarsko dejavnost, a jo je potem razširil še na prodajo avtomobilov. Posli so cveteli, tudi s tujino, tolpa, ki se je skrivala za njegovim imenom, pa je celo ponarejala podpise in listine. Z njegovim podjetjem so torej poslovali drugi, Kovač od tega ni imel nič, ostali so mu le ogromni dolgovi, tudi do države, zaradi katerih se je njegovo premoženje znašlo na dražbi. Gre za razpadajočo hišo v Žabjeku v Podbočju s hišno številko 3, ki je bila pred tremi leti zadnje zatočišče Andreja Cekute, in za okoliške parcele. Martin Kovač je tretjinski lastnik, njegov delež je ocenjen na vsega 14.700 evrov, dolg državi pa je ogromen, še pred dvema letoma je znašal neverjetnih 181.579 evrov, danes je občutno nižji: dobrih 92.000 evrov. Pri dolgu gre Kovaču namreč na roko čas, del dolgov je že zastaral, pričakovati je, da bo takšna tudi usoda preostanka. Razpisane so bile že štiri dražbe, vse neuspešne.

Če bo torej čas izbrisal Kovačev dolg, pa ta ne bo zacelil ran, ki sta jih povročila Kovač in Olovec pred tremi leti. »Tega ne bomo nikoli pozabili in ni kazni, ki bi bila primerna za tak zločin. Vzela sta namreč človeško življenje,« je včeraj v pogovoru za Slovenske novice dejal Andrejev brat Dejan Cekuta.