»Ženske, rojevajte doma brez navzočnosti moških«

Osrednje sporočilo francoskega doktorja Michela Odenta je hkrati zastarelo in revolucionarno. Naprej ga prenaša, ker raziskave kažejo, da so otroci, rojeni v domačem okolju, bolj zdravi kot tisti, ki se rodijo v porodnišnici. Področje rojevanja preiskuje petdeset let, vmes pa je napisal več kakor petnajst knjig, ki so prevedene v več kot dvajset jezikov.

V Ljubljani je na zdravstveni fakulteti predaval tri dni za strokovno in laično javnost. Kljub temu da je v 86. letu starosti, mu življenjske energije ne primanjkuje. Njegova beseda je jasna, tekoča in poglobljena. V pogovoru je izpostavil težave z rojevanjem, ki zadevajo evropsko in severnoameriško družbo. Na intervju je prišel z dvema svojima knjigama. Ena ima naslov Ali še potrebujemo porodne babice, druga pa Ali lahko človeštvo preživi medicino, vendar imata obe isto vsebino.

Zakaj sta potrebna različna naslova?

Knjigi imata enako sporočilo, toda pristop je obrnjen, zato različna naslova. Nagovoriti želim čim več ljudi, tudi tiste, ki jih to področje ne zanima. Rojevanje se nam zdi nekaj samoumevnega, toda v zadnjih desetletjih se v človeški naravi ni nič spremenilo bolj kot rojevanje. Vse je popolnoma drugače.

Torej knjigi nista samo za nosečnice?

Prav nasprotno! Za vse druge, samo ne za nosečnice. Čas med nosečnostjo je dragocen, zato ga morajo ženske porabiti za gledanje v luno, poslušanje nežne glasbe in uživanje v naravi, ne pa za branje strokovnih knjig o rojevanju. Toda če sem bolj resen – knjige so namenjene vsem nam, da spoznamo, kako pomembno je rojevanje in kako se zraven obnašati.



Ste uspešni pri svojem nagovarjanju?

Poskušam izkoristiti različne kanale. Pred dvema letoma sem v Londonu govoril na konferenci o evoluciji človeštva. To je bila odlična priložnost, saj sem lahko nagovoril ljudi z znanstvenim znanjem. Ko so me poslušali, so ugotovili, da je zadeva resna, saj ne moreš govoriti o razvoju človeštva, če pri tem ne razmišljaš tudi o rojevanju.

Kako drugačno je rojevanje danes?

Če pogledamo človeštvo kot celoto, so imele v preteklosti malo otrok le ženske, ki so bile bolne ali so umrle. Toda tiste brez težav so jih imele tudi po deset. Zdaj ženske rodijo manj otrok zaradi drugačnega načina življenja in kontracepcije, a po drugi strani lahko pomagamo s carskim rezom, četudi ni te potrebe. Z vsem tem spreminjamo zakone naravne selekcije. Rojevanje smo premaknili stran od domačega okolja matere. Pri ljudeh je namreč najpomembnejše, kako domači so prvi mikrobi in bakterije, ki preidejo na otroka. Včasih so se otroci rojevali v bakterijsko domačem okolju, danes je povsem obratno.

Zakaj je to pomembno?

Prvi trenutki po rojstvu so izrednega pomena za otrokov razvoj. Bakterije in mikrobi vplivajo na zaščito pred boleznimi in infekcijami, zato je bistveno, da jih otrok prejme čim več od matere, saj so to mikrobi, ki lahko najbolje zaščitijo njegove telesce. Toda ker se večina otrok rodi zunaj prostora, kjer živi mati, jih kolonizirajo tuje bakterije, kar večkrat poveča potrebo otrok po jemanju antibiotikov.



So res bolj ogroženi tudi otroci, ki niso rojeni vaginalno?

Ni toliko pomembno, ali je bil porod vaginalni ali s carskim rezom, ampak kje je bil otrok rojen – v domačem ali tujem okolju. Na Nizozemskem smo lahko opravili raziskavo, saj imajo tam še vedno 25 odstotkov porodov na domu. Pregledali smo alergijska obolenja in ugotovili, da so imeli več težav otroci, ki so se rodili v bolnišnici, kot tisti doma. Pri tem smo obravnavali zgolj otroke, ki so bili rojeni vaginalno.

Druga pomembna razlika je, ali se je otrok rodil po porodnih popadkih ali pred njimi. Če se je prej, je bil rojen brez sproščanja stresnega hormona, ki pomaga pri razvoju sluha, vonja, možganov …

Toda kako na domu opraviti varen porod?

Govoril sem o teoriji, toda pomemben je praktičen vidik, ki je odvisen od kraja, kjer živiš. Časi se spet spreminjajo, zato v Veliki Britaniji že ponujajo uradno pomoč pri rojevanju na domu, kar krije zdravstveno zavarovanje. Ženska, ki dobi porodne popadke, lahko pokliče zdravstveno pomoč in ostane doma.

Je to boljši pristop?

Nočem govoriti, kaj je boljše in kaj slabše. Raje postavljam vprašanja, kot izražam mnenja. Moje vprašanje je torej, zakaj ne omogočimo več rojstev doma, če raziskave kažejo, da so takšni otroci bolj zdravi? Razlika je očitna, kar znanstveniki dobro vedo. Številne bolezni so povezane z okoljem, v katerem se otrok rodi.

V svojih govorih in knjigah ste večkrat poudarili, da so ženske med porodom premalo sproščene. Toda kako naj bodo brez skrbi pri takšnem dogodku?

Recepta ni. Lahko opišem preprosto situacijo. Za žensko je najbolje, če se po popadkih preseli v majhno, temno in toplo sobo, zraven nje pa je zgolj ena izkušena in tiha porodna babica, ki sedi v kotu sobe in plete …

Plete?

Tako je. Pletenje se mogoče zdi nepomembna dejavnost, vendar se človek sprošča s ponavljajočimi se gibi, s čimer se pri babici zmanjšuje vrednost adrenalina. Stanje osebe, ki je zraven pri porodu, se vedno prenaša na porodnico, zato je nujna umirjenost. Če ima babica visoko raven adrenalina, ga bo prenašala na porodnico. In to je velik problem.

Zakaj omenjate le eno babico?

To je še ena podrobnost. Znanstveno dokazano je, da se človeške sposobnosti zmanjšajo, ko smo opazovani, še posebno pri povsem novi izkušnji ali početju, ki ni vsakodnevno. Zato je najbolje, če je ob porodu zraven samo ena oseba. V tradicionalnih kulturah to že dolgo vedo. Star perzijski pregovor pravi, da se v navzočnosti dveh babic otroški obraz zamakne. Tudi med Indijanci v Ameriki velja podobno.

In zakaj je potrebna tema?

V temi se sprošča hormon teme melatonin, ki se odlično poveže s hormonom oksitocinom, ki je hormon ljubezni in se sprošča ob porodu. To je še ena malenkost, ki ima lahko odločilen vpliv.

Toda takšen porod lahko vidimo le še v starih filmih.

Skoraj nemogoče je ustvariti takšne okoliščine. Problem je tudi, da družba ne odobrava rojevanja na domu. V porodnišnico vsi vlečejo s seboj še očeta, porodne babice so moški ... Ljudje smo preprosto dejavnost, kot je porod, spremenili v težko in zahtevno opravilo.



So možne spremembe?

So, ampak trenutno niso družbeno sprejete. Podobno je pri drugih težavah. V teoriji nam je povsem jasno, da lahko ukrepamo proti uničujočim podnebnim spremembam, če prenehamo uporabljati fosilna goriva, toda to je utopija. Enako, kot je utopija, da bi omogočili preprosto in hitro rojevanje. To ni nekaj, česar ne bi znali ali vedeli, ampak je pomemben način razmišljanja.

Nekaj bomo morali spremeniti, saj smo začeli nadzorovati naravo, zato se bližamo robu. Toda na drugi strani obstaja več znanstvenih raziskav o tem, kako se bo z morebitnim koncem človeštva začelo razvijati življenje v novi obliki.

Zakaj trdite, da moški nima kaj delati pri porodu?

Ženska mora biti čim bolj sama. Porodnica se najbolje počuti v družbi ženske, ki že ima otroka. Pomembna je figura matere, kar je še eno preprosto življenjsko pravilo. Moški namreč nikoli ne bo mogel povsem razumeti, kako se počuti ženska s porodnimi popadki. Ženska se zato v moški družbi podzavestno počuti manj varno.

Toda številne ženske pravijo, da hočejo zraven svojega moškega.

Seveda, ker živimo v takšni družbi. Ta princip je del naše kulture. Toda poglejte prejšnje generacije. Rodil sem se leta 1930, mama me je rodila doma in ni želela, da bi jo mož gledal. Zdaj je povsem drugače, kar jasno kaže, kako hitro se lahko spremeni družbena kultura.

Kako navzočnost moškega vpliva na partnerski odnos?

V besedah moje mame, ki ni želela roditi zraven očeta, je bil skrit seksualni odnos, ki se spremeni, če moški gleda porod. Privlačnost se zaradi tega lahko zmanjša, kar se dogaja na nezavedni ravni.

Po eni od teorij naj bi se zato izboljšal odnos med otrokom in očetom?

Govorili so tudi, da se bosta partnerja med porodom še bolj povezala in da bo manj ločitev, toda vidimo, da je teh še vedno ogromno.

Potem vi kot moški in strokovnjak pri porodih niste navzoči?

Če je le mogoče, nisem. Kadar pa sem, poskušam biti čim manj opazen.