Starejši vozniki: previdni ali nepredvidljivi?

Ljubljana – Medtem ko je 97-letni princ Filip britanski javnosti pred časom kazal svoje dvomljive sposobnosti vožnje in spoštovanje cestnoprometnih predpisov, so se v marsikateri evropski državi znova zavedli dejstva, da starajoča se družba prinaša tudi vse večje število starejših voznikov. To je sicer zelo raznolika skupina, a še vedno je neizpodbitno, da staranje vpliva na psihofizične sposobnosti. Še zlasti če je od zadnjega zdravniškega pregleda minilo 50 ali 60 let.

Pri nas ima veljavno vozniško dovoljenje različnih kategorij nekaj več kot 1,4 milijona ljudi, med njimi je 125.000 starih nad 70 let. Po uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja pred dobrimi petimi leti velja, da ga po tej starosti podaljšujejo za petletno obdobje, pri čemer morajo predložiti spričevalo, ki dokazuje, da so telesno in duševno zmožni voziti motorno vozilo določene kategorije. Vsi, ki so opravili izpit ali podaljšali vozniško dovoljenje pred omenjeno spremembo zakonodaje, lahko vozijo do 80. leta. Potem morajo opraviti zdravniški pregled; zdravnik se lahko odloči, da osebo napoti k specialistu, lahko zahteva dodatne diagnostične preiskave ali praktični preizkus vožnje.


 

Kdo vozi v napačno smer?

Če pogledamo samo podatke o povzročiteljih prometnih nesreč, se zaradi starosti ne bi smeli vznemirjati. Po podatkih agencije za varnost prometa jih starejši povzročijo manj kot povprečni vozniki, vendar se število nesreč z udeležbo voznikov, starejših od 65 let, zlagoma povečuje. Leta 2012 so, denimo, povzročili devet odstotkov nesreč, lani enajst. Je pa precej velika verjetnost, da je takrat, ko po radiu slišimo opozorilo, da se nekdo po avtocesti vozi v napačno smer, za volanom starejši voznik. Tisti nad 65 let največkrat povzročijo prometno nesrečo zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, nepravilnih ali nenadnih premikov z vozilom in neupoštevanja prednosti.

S starostjo se postopoma začnejo pojavljati spremembe v vedenju, slabšajo se vidne in slušne funkcije, to pa so dejavniki, ki so glavni krivci za povzročitev prometnih nesreč, so poudarili pri agenciji. Toda hkrati so opozorili, da so starejši zelo raznolika skupina: razlikujejo se po letih, funkcionalnih sposobnostih, izkušnjah, znanju in veščinah, po potrebah po prevozu in navsezadnje po motiviranosti, da se prilagajajo novim izzivom.


 

Manjša samokritičnost

Bistveno manj prizanesljiv je dr. Marjan Bilban, predstojnik centrov za medicino dela in športa pri zavodu za varstvo pri delu. Prepričan je, da je zakonodaja s svojo navidezno »prizanesljivostjo« do starejših voznikov strokovno neargumentirana in s tega vidika nerazumljiva, še zlasti kar zadeva prometno varnost. »Dolga, neomejena pravica do vožnje nalaga starejšim voznikom bistveno večjo odgovornost in dolžno samokritičnost pri ocenjevanju lastnih vozniških sposobnosti.«

Pritrjuje sicer, da je vožnja za starejše pomembno sredstvo ohranjanja neodvisnosti, a pri tem je treba ustrezno oceniti svoje psihofizične sposobnosti: »Starejši občuti kot poniževalno trditev, da je počasen in previden. Težko si prizna, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove. Pogosto se ne zaveda, da vozila ne obvlada več. Le majhen delež se jih sprijazni s to ugotovitvijo in se samokritično preselijo med pešce, ki pa so še vedno lahko polni veselja do življenja,« je slikovito ponazoril Bilban.



»Zdravje je dinamičen proces, ki se z leti spreminja,« poudarja, »od pregleda kandidata za voznika motornega vozila pri 18 letih pa mine do 70. ali 80. leta kar 52 oziroma celo 63 let.«

Kot pravi, številni bolezenski procesi lahko povzročijo nepopravljive spremembe v možganih, zaradi katerih se pokažejo motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, presoje. Pozornost, kratkoročni spomin in sposobnost hitrega združevanja informacij iz psihičnega in socialnega okolja dosežejo vrh v tretjem desetletju življenja, nato začnejo slabeti. Upočasnijo se tudi psihomotorične funkcije: »Reakcijski čas se vse do 40. leta ne podaljšuje bistveno, pri 60-letniku je za približno 30 odstotkov daljši kot pri mladostniku, potem je povečevanje skoraj po pravilu eksponencialno in tudi individualne razlike so vse večje.« Statističnim podatkom, da starejši povzročijo manj nesreč, Bilban prav tako daje protiutež: ti vozniki prevozijo bistveno manj kilometrov kot mlajši.


 

Rdeči trikotnik

Zaradi bolezni veliko starejših uživa zdravila, ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje. Mnogi se tega ne zavedajo dovolj, so potrdili pri agenciji za varnost prometa, kjer pripravljajo delavnice, na katerih udeleženci med drugim lahko obnovijo znanje prometnih pravil, vožnjo po avtocesti in večpasovnih cestah. Izkazalo se je namreč, da samo dobrih 60 odstotkov vprašanih v njihovi anketi pozna pomen rdečega trikotnika, ki opozarja, da je ob uživanju zdravila vožnja prepovedana.

Po drugi strani starejši vozniki »odkrito priznavajo, da jim največje težave povzročajo vožnja v megli, dežju ali ponoči, vzvratno bočno parkiranje med dvema voziloma, vzvratno parkiranje v označen parkirni prostor, vzvratna vožnja, menjava prometnih pasov na večpasovnih cestah in vožnja v krožnih križiščih,« so povedali pri agenciji. Ta je lani v okviru programa Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu opravila 33 delavnic po vsej Sloveniji, udeležilo se jih je 700 ljudi, povprečno starih 70 let, odpeljali so 130 svetovalnih voženj.