Premastni, preslani, z E-ji, a brez sulfitov

Če si zaželite čevapčičev, vzemite v zakup, da boste z njimi zaužili tudi dobro mero aditivov, soli, maščob, bambusove in grahove vlaknine in še kaj. Za višjo kakovost je treba plačati več, je pokazal test kakovosti čevapčičev slovenskih proizvajalcev, ki so ga opravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

V laboratorij so poslali deset različnih izdelkov, ki so jih proizvedli zgolj trije različni proizvajalci: Celjske mesnine (prodajajo Hofer, Eurospin, Z'dežele), Meso Kamnik (Anton, Lidl, Mercator, Tuš) in Panvita Mir (Ave, Spar BBQ). V test so vključili tudi izdelek, pripravljen v mesnici, a predpakiran in ponujen v hladilni vitrini (Mercator Šiška). Preverjali so osnovne kemijske lastnosti (vsebnost maščobe, soli, beljakovin in vezivnega tkiva), prisotnost bakterij E.coli in Salmonela spp., ki lahko povzročita hude prebavne težave, ob zaužitju večjih količin celo hujše zdravstvene zaplete, če meso ni dobro pečeno. Izvedli so senzorično analizo in preverili označbe. Glede na lansko afero z dodajanjem sulfita mesnim pripravkom za čevapčiče in pleskavice v več mesnicah glavnih trgovskih verig jih je zanimalo tudi, ali proizvajalci izdelkom dodajajo nedovoljene sulfite oziroma žveplov dioksid (oznaka E220 - E228).

Tega niso našli v nobenem izdelku, prav tako salmonele. E.coli so potrdili v nekaterih izdelkih, a ne tako namnožene, da bi bil izdelek zdravju nevaren. »Je pa res, da če je E.coli prisotna v izdelku, in z njim nepravilno ravnamo, na primer ga shranjujemo pri neprimerni temperaturi bodisi pri prenosu iz trgovine domov bodisi doma, se število bakterij lahko namnoži tudi toliko, da zaužitje izdelka povzroči zdravstvene težave. Zato je treba slediti navodilom na embalaži in čevapčiče, zlasti če so iz mešanega mesa, res dobro popeči. Sredica ne sme ostati roza, kakor je nekaterim všeč, svetuje Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.


 

Le dva od desetih brez aditivov

Od desetih različnih izdelkov sta bila le dva brez aditivov in dodatkov za povečanje prostornine ter vezavo vode (bambusove in grahove vlaknine, krompirjev škrob); te proizvajalci uporabljajo, da privarčujejo pri količini osnovne surovine – mesu – in za boljšo povezavo sestavin. Večini čevapčičev so dodani antioksidanti, kot sta askorbinska kislina (E300) in natrijev askorbat (E331), ki preprečujeta oksidacijo mesa, ki vodi v žarkost maščob in spremembo barve. Prisotnost teh dveh aditivov Anja Bolha ocenjuje pozitivno, saj se mesni izdelki brez njih hitreje pokvarijo. Nekaterim čevapčičem so bila dodana še sredstva za uravnavanje kislosti.

Mesa v različnih masah za čevapčiče je bilo od 92 do 98 odstotkov, razliko predstavljajo sol, začimbe in različni dodatki – že omenjene vlaknine, krompirjev škrob, sladkor in drugo. Tudi delež svinjine in govedine se med proizvajalci razlikuje. Govedine je praviloma manj, od 30 do 46 odstotkov skupne mase izdelka, medtem ko je svinjine od 46 do 60 odstotkov. Razlike v ceni za kilogram so velike, od 5,73 do 10,81 evra. Kot bolj kakovostni so se odrezali najdražji čevapčiči.



Vsi pregledani izdelki so bili preslani, zato so si prislužili rdečo luč na prehranskem semaforju, preveč maščob je imela polovica. Zaradi takšnega prehranskega profila so primerni le za občasno uživanje, pravi Anja Bolha. Svetuje, da potrošniki izberejo izdelke s čim manj sestavinami in čim večjim deležem mesa, predvsem pa naj se izogibajo tistim z dodanimi vlakninami in sladkorjem, saj glede na rezultate analize ti dodatki poslabšajo senzorične lastnosti izdelka.

Navedba porekla mesa na predpakiranih mesnih pripravkih še ni obvezna, a bi jo potrošniki želeli. Poreklo mesa pri čevapčičih pogosto ostaja uganka, saj tudi tam, kjer je navedeno, piše le »poreklo mesa: EU«. Na drugi polovici testiranih izdelkov so bile navedbe, ki namigujejo na poreklo izdelka, a to ni nujno enako poreklu osnovne surovine. »Navedbe, kot so Kakovost iz Slovenije, Slovenski izdelek, Narejeno v Sloveniji, ne pomenijo nujno, da je tudi osnovna surovina iz Slovenije, če poreklo mesa ni posebej označeno. Povedo nam le, da je izdelek predelan v Sloveniji,« opozarja sogovornica.
 

Odpoklic pleskavic zaradi sulfitov

Uprava za varno hrano v okviru letnega programa preverja tudi mesne pripravke na vsebnost sulfitov. Do 20. julija je bilo odvzetih 15 vzorcev, 14 je bilo skladnih, v enem vzorcu (pleskavic, ki so jih prodajali v vitrini Tuš Planeta Kranj, proizvajalec Weldvar) pa so potrdili prisotnost žveplovega dioksida. in sicer v tako visoki vrednosti, da je bil izdelek označen za nevarnega za alergične na žveplov dioksid. Na podlagi te ugotovitve je bil dodatno odvzet inšpekcijski vzorec mesnih pripravkov na prisotnot sulfitov v drugi mesnici istega izvajalca dejavnosti, ki pa je bil skladen.