Evropska komisija se na presenečenje mnogih v strategiji za bolj trajnostne prehranske sisteme
Od kmetije do vilic (
Farm to Fork) glede obveznega enotnega označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže ni izrekla za nobeno od uveljavljenih shem, a v evropskih državah vse bolj uveljavlja francoska shema Nutri-score.
Novembra lani jo je švicarska multinacionalka Nestlé uvedla za označevanje nekaterih svojih izdelkov v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in Švici, junija letos pa še v Španiji in na Portugalskem. Mlekarski gigant Danone je to shemo pri svojih izdelkih uvedel v Španiji in še prej v Franciji, Belgiji, Nemčiji in na začetku lanskega leta tudi v Sloveniji.
Shemo Nutri-score je Francija uvedla leta 2017.
Med zagovorniki so Nestlé, Danone in evropska potrošniška organizacija.
Italija želi uveljaviti svojo shemo Nutriform.
Multinacionalki sta bili dve od skoraj 40 akterjev od organizacij za varstvo potrošnikov, prek akademikov do živilskih podjetij in trgovcev, ki so komisijo pred objavo strategije Od kmetije do vilic pozvali, naj shemo Nutri-score predlaga kot obvezno enotno shemo za označevanje hranilne vrednosti živil v EU. Generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije BEUC
Monique Goyens je v izjavi k tem pozivu povedala, da so stopnje čezmerne teže in debelosti v EU »skrb vzbujajoče visoke«, zato je »potrošnike nujno treba opremiti z orodji, ki jim bodo pomagala k bolj zdravim odločitvam pri nakupovanju živil«.
Ivo Mechels, izvršni direktor organizacije Euroconsumers, je dejal, da so raziskave v več državah pokazale, da je Nutri-score najlažje razumljiva shema in najučinkovitejša pomoč potrošnikom pri primerjanju hranilne vrednosti živil med različnimi kategorijami živilskih izdelkov«.
Po zgledu energetskih nalepk
Črkovno-barvno shemo Nutri-score, ki spominja na energetske nalepke pri gospodinjskih aparatih, je razvil francoski inštitut za javno zdravje, francoska vlada pa jo je marca leta 2017 odobrila za označevanje hranilne vrednosti prehranskih izdelkov na svojem trgu. Shema uporablja algoritem, ki živilom podeljuje točke od minus 15 do plus 50, pri čemer pozitivne točke dobijo živila, ki vsebujejo več beljakovin, sadja in vlaknin, negativne pa tista, ki vsebujejo več nasičenih maščob, sladkorja in natrija (soli). Točke se seštevajo v končne ocene, označene s črkami od A do E, in petimi barvami, pri čemer zelena in črka A predstavlja živilo z najustreznejšo hranilno sestavo, rdeča in črka E pa z najmanj ustrezno hranilno sestavo.
Označevanje hranilne vrednosti živil na zadnji strani embalaže je po evropski zakonodaji obvezno, dodatno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže pa prostovoljno. Pravo EU državam prepoveduje enostransko uvedbo obvezne sheme označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, izdajo pa lahko priporočila. Nutri-score so kot primerno prostovoljno shemo potrdili belgijski, španski, nemški in nizozemski inštitut za javno zdravje, evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija. Na Portugalskem, v Švici, Avstriji in Sloveniji pa jo nekatere korporacije in trgovske verige uvajajo, čeprav je pristojni državni organi niso posebej priporočili.
Italija v bran mediteranski dieti
Nutri-score je tarča kritikov čezmernega uživanja mesa, ki pravijo, da bi po njenem sistemu več točk lahko dobili mesni izdelki (zaradi visoke vsebnosti beljakovin). Največja nasprotnica med državami pa je Italija, ki si prizadeva za uveljavitev svoje sheme Nutriform. Kot ena od zibelk mediteranske diete se namreč boji, da bi bila z uveljavitvijo Nutri-scora nekatera njena tradicionalna živila, kot so parmski pršut, sira parmigiano reggiano in grana padano ter oljčno olje, uvrščena med nezdrava. Njen protipredlog, shema
Nutriform, temelji na dnevnih priporočenih vrednostih posameznih hranil oziroma porcijah, o velikosti katerih sicer odločajo proizvajalci, medtem ko Nutri-score temelji na izračunu na podlagi 100 gramov živila.
Komisarka za zdravje in varnost hrane
Stela Kiriakides je ob predstavitvi strategije 20. maja napovedala, da bo komisija odločitev o obvezni enotni shemi označevanja hranilne vrednosti živil predstavila v zadnji četrtini leta 2022, še prej bo opravila oceno učinka različnih sedanjih shem.
Aplikacija Veš, kaj ješ
Slovenija do zdaj še ni uradno podprla nobene sheme za barvno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani živil. Potrošniške organizacije si že dolgo prizadevajo, da bi bila hranilna vrednost na embalaži označena čim razumljiveje. Brezplačna mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?, ki so jo razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije, temelji na sistemu prehranskega semaforja, ki ga uporabljajo na označbah živil v Veliki Britaniji.
Komentarji