Klopi že grizejo, zaščitite se

Ljubljana - Topli dnevi omogočijo, da so klopi dejavni, po drugi strani pa se ljudje približamo njihovemu območju delovanja. Klopi so v svetu druga najhujša grožnja zdravju za komarji, pri nas pa celo najbolj nevarni. Na leto imamo približno 100 primerov klopnega meningo encefalitisa in najmanj 3500 primerov lymske borelioze.

»Bolnikov s klopnim meningoencefalitisom je v zadnjih petih letih približno 100 ali manj in ne narašča, bolnikov z lymsko boreliozo pa od približno 3500 do približno 7500. Ni izrazitega trenda naraščanja, izmenjujejo se sezone z več in manj bolniki.  V skladu s priporočili so gozdni delavci cepljeni proti virusu klopnega meningoencefalitisa, zato jih ta virus ne ogroža,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dodajajo, da cepivo zaščiti le proti klopnemu meningitisu, za lymsko boreliozo ali virus zahodnega Nila pa cepiva ni.

»Nevarnost za okužbo z boleznimi, ki jih na ljudi lahko prenašajo klopi, je pri gozdarjih velika, zato veliko pozornost posvečamo preventivnim ukrepom za zmanjšanje tega tveganja. Zaposleni, ki opravljajo delo na terenu imajo na razpolago odvračala, tako za insekte kakor klope ter primerna oblačila, ki zmanjšajo možnost dostopa klopov in insektov do kože, kar pomeni dolge rokave, dolge hlače in pokrivalo. Prav tako so delavci seznanjeni z drugimi preventivnimi ukrepi, kakor je prhanje po prihodu s terena, redno menjavanje in pranje oblačil ter pregled telesa. Zagotovljeno imajo brezplačno cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu in so seznanjeni z znaki, značilnostmi okužbe z lymsko boreliozo ter pravilnim ravnanjem ob morebitni okužbi,« pravi Boris Rantaša iz Zavoda za gozdove Slovenije, kjer so letos že zaznali prve ugrize klopov.



Podobni preventivni ukrepi so sicer priporočljivi za vse, ki se odpravljajo v naravo. Samica klopa v življenju, ki v povprečju traja tri leta, izleže nekaj sto do nekaj tisoč jajčec v tla. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi in brez gostitelja se ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival. Večina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu, kot je vrh travne bilke. Ščitasti klopi, ki jih je precej več kot usnjatih, se prehranjujejo trikrat v življenju, pred vsako preobrazbo in samice še pred tvorbo jajčec, vsakič na drugem gostitelju. Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto. Zato se v nekaterih državah nadzora številčnosti klopov lotevajo z omejevanjem števila srnjadi, v drugih gobe napojijo z akaricidom.



V območjih z zmernim podnebjem klopi prezimijo kot ličinke v podrasti ali med rastlinskim odpadom. Ponovno postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura dvigne na nekaj stopinj nad lediščem. Povprečna temperatura je v osrednji Sloveniji februarja dosegla 4,9 stopinje Celzija, marca pa se suho in toplo vreme nadaljuje. Razlike v številu obolelih zaradi ugriza klopa niso neposredno povezane s toplimi pomladmi, največ obolelih smo imeli leta 2013, ko smo imeli tudi najhujšo sušo v tem tisočletju. V Sloveniji imamo 16 vrst klopov, ki jih ne gre odstranjevati z različnimi olji ali mazili, saj lahko klopi v stiski izbrizgajo še več bakterij in virusov. Strokovnjaki pravijo, da jih je najprimerneje odstraniti s pinceto, nujno pa je izpuliti cele, tudi glavo.

Na toplem je škoda resna

Sicer z vsega sveta poročajo o povezavi med podnebnimi spremembami in večjo razširjenostjo več kot 850 vrst klopov. Klopi in bolezni, ki jih prenašajo, predstavljajo eno največjih ovir za razvoj in izboljšanje živinoreje v Aziji, kamor spada tudi del Turčije. Škoda, ki jo povzročajo, vključuje zmanjšano pridelavo mleka, nižjo težo in povečano tveganje za bakterijsko, virusno in gljivično okužbo. Po poročilih je ogroženih 80 odstotkov od 1,2 milijarde glav živine, kar lahko povzroči za sedem milijard dolarjev škode. Klopi so ocenjeni kot največja nevarnost tudi za zdravje ljudi, zaostajajo le za komarji. Klopi namreč prenašajo širok nabor različnih patogenov, kot so virusi, bakterije, protozoji, spirohete, rikecije in gliste. Nevarnost predstavljajo tudi toksini in druge snovi v klopovi slini. Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija.



V tem času se začne tudi val primerov virusne bolezni v vzhodni Aziji. Prvič so bolezen, katere simptomi vključujejo visoko vročino, težave s prebavnim sistemom, nizko število belih krvničk in nizko število krvnih ploščic (trombocitopenija), zaznali pred desetletjem na Kitajskem. Virus je na Kitajskem prvo leto ubil 30 odstotkov obolelih. Še huje je bilo na Japonskem in v Južni Koreji leta 2013. Na Japonskem je umrla več kot tretjina obolelih, v Južni Koreji pa skoraj polovica. Število obolelih pa se hitro povečuje. V Južni Koreji so imeli leta 2013 le 36 primerov okužbe, do leta 2017 je ta številka zrasla na 270 primerov. Na Kitajskem so imeli leta 2010 le 71 primerov, leta 2016 pa že 2600. Na Japonskem se je število okužb med 2016 in 2017 povečalo za polovico.

Z izobraževanjem zdravniškega osebja se je diagnosticiranje okužbe izboljšalo, pomoč je hitrejša, zato tudi umre manj ljudi. Okuženi so v glavnem ljudje, ki prihajajo v stik z živalmi, ki nosijo vrsto klopa Haemaphysalis longicornis, zlasti kmetje in lovci.

V Braziliji klopi niso taka težava kot komarji, ki so letos s hemoragično mrzlico denga okužili že 30.000 ljudi, oblasti pa so začele ozaveščevalne akcije. Za klope takih akcij ni, zdravstveni delavci se za preprečevanje širjenja klopov in bolezni usmerjajo na hišne ljubljenčke. Nobenega alarma ni, ljudje, ki potujejo po podeželju, uporabljajo repelente.

Tuji krvosesi na Švedskem

Nevarnost se čedalje bolj seli na sever. Marika Hjertqvist, epidemiologinja, ki se pri švedski javni agenciji za zdravje ukvarja s klopnim meningoencefalitisom je za Delo povedala, da so lani zabeležili 385 primerov klopnega meningitisa, leta 2017 pa 391, kar je bilo največ v zgodovini. »V zadnjih dveh letih opažamo rast okužb, pa tudi sicer se število okužb od 80. let naprej povečuje,« pojasnjuje Hjertqvistova. Največ primerov nasploh beležijo v Stockholmu – lani 118, predlani pa 151. Na Švedskem vodijo le evidenco o klopnem meningitisu, zanesljivih podatkov o boreliji pa nimajo.

Zanimivo je, da so klopi leta 2014 Švede presenetili. Lokalni mediji so poročali, da so se pojavili prej kot ponavadi. Še pred koledarskim poletjem so imeli več kot 20 primerov v Stockholmu in Uppsali, kar je dvakrat več kot leta 2013, je tedaj pisal časnik Dagens Nyheter.

Naslovnice švedskih časopisov so klopi polnili tudi julija lani. Pojavila se je namreč nova vrsta klopa »Hyalomma marginatum«, ki je večji od običajnih klopov. Napit s krvjo je velik dva do tri centimetre. Ti klopi so tudi aktivni iskalci »plena«, kar pomeni da ne čakajo na plen, ampak ga iščejo, je medijem pojasnjeval Giulio Grandi, raziskovalec na Nacionalnem veterinarskem inštitutu SVA. Te klope so sicer opazili že prej – na pticah selivkah in uvoženem konju iz Portugalske, lani pa so prvič našli nimfe in odrasle živali.

Vrsta hyalomma se praviloma nahaja v delih Azije, Afrike in ponekod v Južni Evropi, redko preživi onkraj Alp. Znanstveniki menijo, da so klopi preživeli zahvaljujoč milejši zimi in vročemu poletju. »Podnebne spremembe se kažejo v zelo vročih in suhih poletjih, ki so všeč tej vrsti klopov,« je dejal Anders Lindström iz Nacionalnega veterinarskega inštituta. Ti klopi, ki se večinoma s pticami selijo na Švedsko in v Anglijo, ko so še majhni, pogosto prenašajo hemoragično bolezen krimski kongo, ki je smrtna. A so Švede hitro pomirili rekoč, da je malo verjetno, da bi koga ugriznil ta klop, saj jih je zaradi velikosti lažje opaziti in da »morate biti zelo nesrečni, če vas ugrizne klop, ki prenaša bolezen«.

Največ v zadnjem desetletju

Klopov je vse več tudi na Finskem, kar sovpada s številom primerov bolezni, ki jih prenašajo. Študija zdravnice Eeve Feuth je pokazala, da eden od šestih klopov na Finskem zdaj prenaša bolezen. Število primerov borelije se na Finskem dramatično povečuje od leta 1995, prav tako število primerov klopnega meningitisa. »V zadnjih letih beležimo okoli 2000 prijavljenih primerov limske borelioze letno. V naši raziskavi smo ugotovili, da letno beležimo tudi med 3000 in 3500 primerov migrirajočega eritema, kar pomeni, da se skupno število primerov giblje okoli 7000 letno,« nam je pojasnila Feuthova. Čeprav se pojavnost borelije zadnje desetletje povečuje, pa letno mikrobiološko potrdijo okoli 80 primerov, dodaja Jussi Sane, strokovnjak za klope in lymsko boreliozo pri finskem Nacionalnem inštitutu za zdravje (THL). Letno potrdijo tudi okoli 80 hujših primerov klopnega meningitisa. »Vendar je klopni meningitis izjemno redek,« dodaja Sane rekoč, da je odkrivanje vse več primerov med drugim tudi posledica pogostejšega testiranja in boljših testov.



»Na Finskem imamo dve vrsti klopov - Ixodes ricinus and Ixodes persulcatus, ki napadata ljudi in živali,« nam je povedal Tero Klemola, profesor z Univerze Turku. Največ klopov je ob obali na jugu države, arhipelagu in ob jezerih, skoraj nič pa nad polarnim krogom na severu, pravi Sane.

Zime so milejše in krajše, poletja toplejša, pomlad zgodnejša, zato pri ocenah za prihodnost upoštevajo tudi podnebne modele, saj so klopi občutljivi na »temperaturo tal, vlažnost«, na njihovo pojavnost pa vpliva tudi debelina snežne odeje. Klemola pravi, da klopi, čeprav se širijo dlje na sever, ne pomenijo večjega tveganja za severne jelene. Se pa pojavljajo med določenimi vrstami severnih jelenov, dodaja Sane. Nad polarnim krogom je sicer zelo malo klopov. To je potrdila tudi raziskava TickDeer, objavljena v reviji Nature Communications, ki kaže, da se odstotek klopov okuženih z borelijo zmanjšuje na območjih z visoko populacijo jelenov, je pa skupno število klopov večje.
 

Bolj toplo je, več je klopov

Klopi in bolezni, ki jih prenašajo, so ena največjih zdravstvenih posledic podnebnih sprememb v Rusiji. V preteklih desetletjih so se klopi razširili iz starih območij v Sibiriji in na ruskem daljnem vzhodu v precej bolj naseljeno zahodno Rusijo in tudi na območje Moskve, kjer živi 13 odstotkov vseh prebivalcev Rusije.



Tople zime in pomladi, ki so čedalje pogostejše, omogočajo preživetje večjega števila klopov. Večje populacije pa se lahko razširijo na večja območja. Napovedi podnebnih sprememb niso dobre, zato tudi napovedi za razširjenost klopov niso dobre. Dodatno klopom koristi to, da pomladi v Rusiji niso več tako sveže in deževne. Maja in junija, ko so klopi najbolj dejavni, pa je precej bolj toplo kot nekoč. Ljudje so manj oblečeni in več v naravi, tako pa večkrat pridejo v stik s klopi. Odstotek okuženih klopov se niti ne povečuje, povečanje števila obolelih ljudi je predvsem posledica obsežnih sprememb rabe tal in širjenje urbanizacije, ugotavljajo v Rusiji.