Genetika minus gen = etika

Kitajski znanstvenik He Jiankui, ki je objavil, da mu je prvič v zgodovini uspelo »ustvariti« gensko modificirani deklici, je vznemiril znanstveno in širšo javnost, saj se ob tem poraja kopica medicinskih, etičnih, moralnih in zakonodajnih vprašanj.

V raziskovalnem poskusu, ki bi bil protizakonit v večini držav na svetu, je He Jiankui s kolegi spremenil gene zarodkov osmih parov, ki so bili spočeti z umetno oploditvijo. Tako sta se rodili zdravi dvojčici, Lulu in Nana, trdi He Jiankui. Pravi tudi, da sta dvojčici zdaj naravno imuni za virus hiv. Postopek je izpeljal na zarodkih z metodo CRISPR-Cas9 za popravljanje genov. Oče deklic je okužen s hivom, zato so želeli preprečiti, da bi se virus prenesel nanju.

Iz dokumentacije, objavljene na kitajskem internetu, je razbrati, da genske eksperimente opravljajo na zarodkih, starih do šest mesecev.

Stroka je večinoma zgrožena, še preden je nesporno potrjeno, da so ta postopek res izpeljali. Razlogov za zgroženost je več, predvsem je težko predvideti poznejše učinke modificiranega gena. Modificiranje genov povezujejo z možnim razvojem mutacij, ki lahko pozneje v življenju povzročijo genske bolezni. Po eni strani gre torej za znanstveni podvig v genetiki, saj bi lahko tako odpravili številne bolezni, predvsem genske, po drugi strani pa znanstveniki opozarjajo, da bi se lahko dogajale nevarne zlorabe tehnologije, vse do dizajniranja otrok in celo neke oblike evgenike. Lahko bi recimo prišlo tako daleč, da bi dizajnirali otroke po želji staršev, od spola do videza, barve oči ... To bi med drugim vodilo do nove neenakosti, med ljudmi, ki bi bili gensko popravljeni ter s tem ne le bolj zdravi, ampak tudi lepši, in tistimi, ki si tega ne bi mogli privoščiti. Kakor je opozoril pokojni Stephen Hawking, bi nastal resen problem z nepopravljenimi ljudmi, ki ne bi bili sposobni tekmovati, zato bi verjetno izumrli ali postali odveč, namesto njih pa bi obstajala rasa samodizajniranih bitij, ki bi se nenehno izboljševala.

V večini držav protizakonito

Ker taka metoda vzbuja etična in moralna vprašanja in je v večini držav prepovedana, se je univerza v Shenzhenu, kjer je delal prof. He Jiankui, distancirala od njegovih izjav in eksperimenta. V sporočilu za javnost je objavila, da je na daljšem neplačanem dopustu in da je »resno posegel v akademsko etiko in norme«, zato so uvedli preiskavo o njegovem delu. Kaže, da He Jiankui vodi šest podjetij na Kitajskem, ki se večinoma ukvarjajo z genetiko. Več kot 120 kitajskih znanstvenikov pa je podpisalo pismo, v katerem kolego obsojajo. »Projekt povsem ignorira načela biomedicinske etike, saj izvajajo poskuse na ljudeh brez dokazov, da niso škodljivi,« so med drugim zapisali. Od države zahtevajo, da zakonsko uredi takšne raziskave. Več deset pravnikov pa zahteva od pristojnih, naj raziščejo, ali je bil kršen zakon, in zdravstvene oblasti pozivajo, naj zaščitijo dvojčici, če sta bili gensko modificirani. Znanstveniki na Kitajskem in po svetu še opozarjajo, da je izpostavljanje zdravih zarodkov in otrok genskemu spreminjanju neodgovorno.


 

Prenašanje iz generacije v generacijo

Novico o gensko spremenjenih deklicah je kitajski znanstvenik objavil ob začetku mednarodne konference o človeškem genomu v Hongkongu, na kateri te dni razpravljajo, ali naj človeštvo sploh spreminja lastni genom, in če že, na kateri način. Udeležence konference je novica presenetila. »Do zdaj nismo še nikoli storili ničesar, kar bi spremenilo gene človeške rase in kar bi se prenašalo iz generacije v generacijo,« je dejal biolog David Baltimore, ki vodi konferenco. Na konferenci je v sredo o svojem postopku spregovoril tudi profesor He Jiankui.

He Jiankui je izjavil, da čuti veliko odgovornost in da mu ni pomembno samo to, da je prvi, ampak tudi, da bi bil zgled drugim. Družba pa se bo odločila, kaj bo storila s temi spoznanji. Poudaril je, da znanstveniki, ki so sodelovali pri tem raziskovanju, niso etiki in da so ti tisti, ki imajo pravico odločati, kaj je prav in kaj narobe.

Tehnologija CRISPR-Cas9 omogoča razmeroma preprosto in poceni spreminjanje genov. Do zdaj so jo uporabljali za zdravljenje nekaterih bolezni pri ljudeh, toda ne na način, ki bi omogočal, da se popravljeni geni prenesejo na naslednjo generacijo. Glavna razlika med dozdajšnjim genskim inženiringom in zdajšnjim inženiringom genov zarodka je, da se spremenjeni geni lahko prenašajo na naslednje generacije. Kljub temu pa še ni znano, ali je postopek popolnoma uspel, in šele bo čas pokazal, ali sta deklici odporni proti hivu ali bolj podvrženi drugim boleznim, na primer gripi.