Sneg skopnel, koče pa odprle vrata

Sneg, ki se je pred mesecem in pol na Kredarici dvigal v rekordni letošnji višini, je v zadnjih dneh bliskovito skopnel, vrata pa odpirajo še zadnje planinske postojanke, ki so bile pozimi zaprte. Včeraj se je, denimo, odprla koča na Doliču, danes je začel sprejemati goste Dom Valentina Staniča pod Triglavom, te dni jih bo po napovedih še dom Planika.

Čeprav je večino snega okoli Triglava pobralo, so na osojnih legah in v kotanjah še vedno zaplate, zato velja ponoviti opozorilo gorskih reševalcev, da v visokogorje nikar brez zimske opreme.

Prav na širšem območju okoli Triglava je v poletni sezoni obiskovalcev planinskih koč največ, hitro se povečuje zlasti število tujcev. Še leta 2010 jih je bilo med vsemi obiskovalci naših gora dobro četrtino, v zadnjih dveh letih je po podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) ta delež presegel 40 odstotkov. Največ jih pride iz nemško govorečih držav, potem si v precej podobnih številkah sledijo Italijani, Hrvati in obiskovalci iz držav srednje Evrope.

V določenem obdobju, predvsem na začetku sezone, se tako zgodi, da spi v nekaterih kočah okoli Triglava tudi po 80 odstotkov tujcev, je ocenil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Obiskovalci iz tujine vse pogosteje hodijo tudi po Slovenski planinski poti.
 

Lepo v vseh letnih časih

Čeprav se zaradi gneče lahko znajde v zagati marsikateri obiskovalec gora, o povečanju zmogljivosti ne razmišljajo. »Res so nekatere koče, zlasti okoli Triglava, bolj oblegane, toda tu gre za obdobje štirinajstih dni ali treh tednov. Dobili smo pobude za povečevanje zmogljivosti, toda za to nazadnje ni potrebe. Doseči moramo, da se obisk razprši lokacijsko in terminsko. Navsezadnje, hribi so lepi v vseh letnih časih,« je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko.



Rešitev, o kateri se že nekaj časa pogovarjajo in je pomembna predvsem za domove okoli Triglava, je rezervacijski sistem. »Verjamem, da bomo letos sprejeli odločitev, kateri sistem bomo uporabljali,« je povedal Planko. »Kolebamo med rešitvijo, ki so jo razvile planinske organizacije iz alpskega loka (združenje CAA) in je unikaten sistem, namenjen rezervacijam prenočišč v planinskih kočah, in med novonastalim portalom Slovenia Outdoor, ki naj bi zaživel septembra in bi bil glavna odskočna deska za trženje aktivnega preživljanja prostega časa v Sloveniji.«



Sicer pa so med ključnimi investicijami v planinske koče tiste, povezane z ekologijo. Približno 60 tovrstnih postojank že ima vgrajene male čistilne naprave. Kot je poudaril Planko, si želijo, da bi tako opremili vse koče, vendar tukaj trčijo ob dve oviri. Prva je kajpak zagotavljanje finančnih sredstev, druga pa je tehnološke narave. »Ustrezno tehnologijo za delovanje v visokogorju je težko najti,« je poudaril Planko. Težava so tudi velika nihanja v porabi – nekaj koncev tedna je velika gneča, potem pa so nekatere koče osem mesecev zaprte.

Kako bi premostili te ovire, zlasti finančne, se pogovarjajo s predstavniki države, je dodal Planko, vendar »se stvari dogajajo bistveno počasneje, kot bi si želeli«. Pomemben argument, ki ga imajo v pogovorih z državo, je podatek, da znaša prispevek planinske infrastrukture v turistično dejavnost več kot 120 milijonov evrov na leto.


 

Naloge, ki jih obiskovalci koč ne opazijo

V zadnjem času opažajo tudi upad zanimanja za delo v planinskih kočah. Vzrok, da je kandidatov manj, ni toliko v odnosu ali želji do tega dela, ampak je bolj povezan z administrativnimi ovirami, ki sodijo zraven, je pojasnil Planko. Poleg tega da skrbnik v planinski koči skrbi za goste, hrano, pijačo, čisti in daje informacije, mora izdajati davčno overjene račune, prijavljati goste na portal e-turizem, skrbeti za delovanje čistilne naprave in samopreskrbne elektrarne, če je koča v visokogorju, potem so tu še izvajanje sanitarne zakonodaje, vodenje evidence HACCP, vode, saj poslopje ni priklopljeno na javni vodovod …, je našteval sogovornik.

Drugi pomemben vzrok, ki ga je navedel, pa je v tem, da se ljudje upokojujejo pozneje, zaradi česar mnogi niso več tako vitalni ali pa nimajo več veliko želje po delu, še zlasti ne od zgodnjega jutra do poznega večera in s tako zajetnim seznamom nalog.