S smučarsko legendo po »njeni« progi

»Kje pa so vsi tisti metri snega, o katerih so iz sosednje Avstrije poročali v zadnjih tednih?« smo se čudili, ko smo se med zelenimi griči bližali koroškemu smučarskemu središču Bad Kleinkirchheim. Večji del obilne pošiljke padavin so, izvemo, prevzeli na Salzburškem, na avstrijskem Koroškem so si morali tudi letos pomagati z umetnim snegom. A kljub skopi zimi je bila smuka na približno 100 kilometrih lepo urejenih prog pretekli konec tedna nadvse prijetna.



Zlasti zaradi svoje bližine je Bad Kleinkirchheim eden najbolj priljubljenih smučarskih ciljev slovenskih družin v naši severni sosedi. Največ se jih na smuko poda ob koncu tedna in med zimskimi počitnicami, izvemo od smučarskega učitelja Anžeta, ki na tamkajšnjih strminah pomaga smučarjem, tudi iz Slovenije, izpiliti veščine karvinga. Poleg bližine – iz Ljubljane se je mogoče do smučišča pripeljati v uri in pol – in dolgih, prostranih prog pritegnejo družine z majhnimi otroki termalna kopališča, po katerih je to smučarsko središče tudi dobilo ime.
 

Prve terme v Avstriji

Vasica, ki šteje 1850 duš, v njej pa je približno 5000 turističnih prenočišč, se je vse do 60. letih prejšnjega stoletja imenovala Kleinkirchheim. Po svoji blagodejni termalni vodi je kraj sicer slovel že pred tisočletjem, v 17. stoletju, ko so toplo vodo prvič pognali po lesnih ceveh do novega kopališča, pa se je sloves razširil daleč naokoli. Med uspešnimi turističnimi zgodbami velja omeniti družino Pulverer, ki je na svoji kmetiji leta 1928 odprla krčmo, danes pa stoji na njenem mestu razkošen istoimenski družinski termalni hotel s petimi zvezdicami, zunanjim in notranjim bazenom in številnimi savnami.

Prvi zunanji termalni bazen so v Kleinkirchheimu odprli leta 1934, leto za tem so imenu neuradno prilepili besedico Bad (kopališče) in šele leta 1957 je mestece dobilo novo uradno ime: Bad Kleinkirchheim. V kraju so dve desetletji kasneje zgradili tudi prve avstrijske terme Römerbad. »Rimsko« kopališče, ki je na veselje obiskovalcev tik pod smučišči, so leta 2007 temeljito prenovili, danes je v njem 12 večjih in manjših zunanjih in notranjih bazenov in 13 savn vseh vrst.



Vsa termalna kopališča, izvemo, se napajajo iz skupne vrtine, ki sega slabih 250 metrov v globino. Voda privre na površje s 34 stopinjami Celzija, potem ko jo po ceveh razvozijo do kopališč, pa se malce ohladi, tako da jo je treba še nekoliko ogreti, da je dovolj topla tudi za zunanje bazene, nam povedo v kopališču Römerbad.
 

Ob sončnem vzhodu

Kopanje in savnanje sta zlasti blagodejni po naporni smuki, še izvemo, in vključeni v cene kombiniranih smučarskih vozovnic. Za celodnevno smuko tako odrasli odšteje 48 evrov, z vključenim triurnim kopališkim paketom pa 62 evrov. Priljubljene, tudi med slovenskimi družinami, so kombinirane sezonske vozovnice, še posebej če so kupljene vnaprej in če vemo, da bomo skozi vso zimo ohranili jekleno smučarsko voljo. Družina z dvema najstnikoma za vozovnico​ ski pas, ki velja na vseh smučiščih Koroške in vzhodne Tirolske – skupaj 891 kilometrov prog –, plača dobrih 1100 evrov, z dvema majhnima otrokoma pa 870 evrov.

Z malo sreče bodo ob smučiščih, ki, roko na srce, ponekod že kličejo po prenovi nekoliko zastarelih sedežnic in vzpenjač, naleteli na smučarsko legendo Franza Klammerja, koroškega smučarskega junaka, ki je svojo prvo zmago na evropskem prvenstvu v smuku leta 1971 osvojil prav v Bad Kleinkirchheimu. Po njem se danes imenuje znamenita proga svetovnega pokala in tisti, ki se želijo s Klammerjem popeljati po »njegovi« progi, morajo še posebej zgodaj vstati. Za manjše skupine zanesenjakov so pripravili poseben smučarski program, ki se začne ob sončnem vzhodu in traja do 9.30. Smučanje s prvakom, ki ljubitelje razveseli tudi s katero od svojih številnih anekdot, bo še 3., 5. in 26. februarja ob 6. uri.