Kolodvorska ulica brez številke. Vogal nasproti RTV-hiše. Na drugi strani arkade s stanovanjskim poslopjem. Pogled naprej proti avtobusni in železniški postaji, v daljavi kip Rudolfa Maistra.

Na mestu prazne gradbene parcele, kjer je urejen začasen park s kavarnico, bo čez nekaj mesecev nastala gradbena jama, iz katere bo zrasel luksuzen objekt. Imenoval se bo Neuhaus.

Kolodvorska ulica se je do srede 19. stoletja imenovala Blatna vas. Slaba, razdrapana cesta je z uvedbo kolodvora leta 1853 dobila njegovo ime in v prvih desetletjih 20. stoletja so imeli mestni arhitekti in urbanisti tam velike ambicije. Ambicioznost je ostala tudi v sedanjem občinskem prostorskem načrtu, ki predvideva prostorsko in programsko preureditev v Kolodvorsko alejo. Lani je bila izvedena prva faza prenove, od železniške postaje do gostilne Stari tišler.



Aleja seveda pomeni vse kaj drugega od sedanje zaspane ulice, ki jo obkrožajo prazni poslovni prostori, po kateri ljudje hodijo le domov ali v službo, sicer pa se tam ne zadržujejo. Aleja je cesta z vrsto dreves na eni ali obeh straneh in velikimi površinami za pešce. Kolodvorska naj bi postala prav taka žila, ki bo povezovala avtobusno postajo s središčem mesta. »V večjih evropskih mestih je taka ulica, denimo Bahnhofstrasse, ena glavnih reprezentativnih, prometnih in programskih cest mesta, ki so pogosto celo najdražje. Ideja in želja je, da bi objekt Neuhaus dodal nov, vitalen impulz, ki bi mrtev rokav spremenil v programsko živahen in bogat prostor,« pojasnjuje Ana Kosi, članica skupine arhitektov, ki je zasnovala objekt.

Ena stavba, dva programa

Neuhaus bo prvi hibridni objekt v Sloveniji, sestavljen iz butičnega hotela s 50 sobami, sedmih stanovanj in javnega programa, ki zajema bar, restavracijo in novo mestno strešno teraso z bazenom in razgledom. »Stičišče različnih uporabnikov bo dalo objektu posebno dinamiko in status,« je prepričan arhitekt Peter Cesar, ki v projektu nastopa kot investitor (družba Clipplus), skupaj z birojem Kosi in partnerji pa je tudi projektant objekta (Arhitektura 2211). Skupaj so projektirali že prenovo Tomosove stolpnice v Kopru, ki je trenutno v gradnji, lani pa skupaj dobili nagrado za najboljši interier, in sicer za prenovo poslovnih prostorov Ljubljanske borze.



Za zemljišče, na katerem bo stal objekt, občinski prostorski načrt določa stroge prostorske in programske pogoje, zaradi razmer na trgu pa so se odločili, da po vzoru stavb v tujini ponudijo novost: v eni stavbi dva programa, ki sta združljiva, si pomagata in se oplajata. Hotel in stanovanja bodo souporabljali iste storitve, denimo recepcijo, garažo, čiščenje prostorov, pranje, restavracijo, dostavo hrane. Hotel bo zasnovan kot butični s prepoznavno identiteto. »Ne želimo ustvariti še enega v vrsti generičnih hotelov. Interier naj sporoča, da je v Ljubljani. Da ga ne bo mogoče zamenjati s hotelom v Berlinu, Pragi ali v Brooklynu. Kako bomo to dosegli, še ne vemo, vemo pa, kaj je naš cilj,« pravi Cesar.

Gabarit objekta je bil dorečen v OPN; stolp ob Kolodvorski ulici je visok 33 metrov, višina nižje baze objekta ob Čufarjevi ulici je enaka višini RTV. Objekt sledi novi gradbeni liniji, Kolodvorska ulica se razširi, pred objektom se ustvari majhen javni trg. Stolp ima 11 nadstropij, baza sedem, podzemna garaža je dvoetažna. Kot pojasnjujejo arhitekti, je predpisani objekt precej neproporcionalne, čokate oblike, ki jim je dala veliko dela in razmisleka o tem, kako stavbno maso razdeliti na manjše enote, ki pa so med seboj vseeno harmonične.



Prav tako sta bila izziv program in dilema, koliko bo stanovanj in kako velika bodo, koliko bo hotelskih sob in kako velike bodo. Objekt je razdeljen na dva sklopa, ki sta jasno vidna že na fasadi: najbolj prepoznaven element je stolp, ki se dviga nad križiščem Kolodvorske in Čufarjeve, slok, transparenten in karakteren vogal objekta. Nižji del stolpa, v katerem bo umeščen javni program, bo popolnoma odprt proti Kolodvorski. S to potezo so arhitekti želeli v stavbo povabiti mimoidoče, tako Ljubljančane kot turiste. Pritličje bo namenjeno servisnemu programu, to so dostopi v stavbo z recepcijo, hotelska kuhinja, kolesarnice in hotelske pisarne.

Prevladujoči gradbeni materiali bodo brušen beton oziroma teraco, steklo in reflektivna kovina (za pritličje in komunikacijska jedra), se pravi kvalitetni in vzdržljivi materiali. Ko so razmišljali o fasadi, so iskali rešitev, ki bo objektu dala prepoznaven značaj, hkrati pa bo kontinuiteta ljubljanskega prostora. Glavni navdih je bil ljubljanski modernizem. Reference so iskali pri fasadah z mrežami in iskali novo identiteto znotraj tega, kar Ljubljana že ima. »Ne bomo uporabljali kričečih barv, bleščečega dekorja, nenavadnih oblik. Želimo, da se projekt dobro stara in da se programsko in prostorsko vklopi v mesto. Da ni tujek. Kar pa ne pomeni, da ne bo izstopal,« še dodaja Kosijeva.

Mestni hotel z drugačnostjo

V Ljubljani je kopica velikih hotelov, s sto in več sobami, in kopico majhnih, z 20 sobami, ta pa bo nekaj vmes. Objekt se bo s številom sob prilagajal času in povpraševanju. V spodnjih treh etažah bodo klasične hotelske sobe. Višje tri etaže bodo zasnovane kot majhna stanovanja ali apartmaji, morda tudi za oddajanje.

Do zdaj so se projektanti dve leti ukvarjali z arhitekturo in s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Zdaj jih čaka priprava projektov za izvedbo, iskanje izvajalcev. Gradnja v centru mesta ni enostavna, s sosedi so veliko komunicirali. Bližnji osnovni šoli so obljubili, da bodo hrupna dela dokončana poleti. Zdaj bo na vrsti oblikovanje interierja. Kakšna bo oprema, kakšen stik hiše z ulico, stili, bo tam zavladal high tech, retro, nekaj toplega ...? Stanovanja, ki bodo naprodaj, bodo prilagodili željam in potrebam kupcev. Glede na to, da gre za sedem ekskluzivnih stanovanj in vsako zasede celotno nadstropje stolpa, ima lasten dostop z dvigalom, bodo cene določene naknadno.



Ko so se ukvarjali z vprašanjem, ali narediti hotel, ki bo trajal, ali hotel, ki ga prenavljaš vsakih pet let, so se odločili, da želijo ustvariti nekaj, kar ostane. V Ljubljani se povprečen turist zadrži dva dni, in to je priložnost za nekaj drznega, morda celo šokantnega. To pač ne bo družinski hotel. To bo mestni hotel z drugačnostjo. Drugačno pa bo tudi upravljanje. Upravljali ga bodo sami, investitor bo tako ostal tudi lastnik hotela.