Ta šport, ki je za vse življenje

Ste se kdaj vprašali, kakšen sistem bi morali vzpostaviti, da bi se vsak otrok lahko vanj vključeval tako, da bi pozitivno vplival na njegovo zdravje, poleg tega pa bi pozitivno izoblikoval tudi njegov telesni in duševni razvoj? Medtem pa bi tudi tistim najboljšim, s talentom in željo po dokazovanju, omogočal največje možnosti za uspeh v tekmovalnem vidiku športa. Zdi se, da v triatlonu takšen način razmišljanja in delovanja že obstaja, samo premalo ljudi je vanj vključenih in z njim seznanjenih.
Zato mi dovolite, da vam predstavim ključne pozitivne značilnosti.




Otroci, mladostniki in odrasli vseh starosti se spoprijemajo z vse večjimi izzivi. Na eni strani so kot posledica sodobnega načina življenja pretežki posamezniki, ki se zaradi svojih težav in izpostavljenosti izogibajo športu oziroma aktivnemu življenju. Na drugi strani pa imamo otroke, katerih starši jih v želji po slavi in uspehu želijo čim prej potisniti v sistem hitre specializacije. Zato se je v zadnjem desetletju v športu vse bolj uveljavil model vseživljenjskega pristopa k razvoju športnika.

To pomeni, da predvideva razvoj športnikove kariere od njegovih začetkov v otroštvu, skozi dobo odraščanja in mladostništva do zgodnje odrasle dobe in še naprej. Tako daje izjemno priložnost prav vsem, da se aktivno vključijo v športne dejavnosti, ki so vseživljenjsko podvržene izboljševanju zdravega razvoja. Če imajo še talent, željo in jasne cilje, pa lahko izkoristijo ves svoj potencial in se razvijejo v vrhunske športnike.

V ta namen se je pojavil model dolgoročnega trenažnega procesa, ki ga danes poznamo kot dolgoročni razvoj športnika. Gre za to, da je celotna športnikova tekmovalna kariera razdeljena v sedem ključnih faz, skozi katere naj bi se pomikal, če bi želel postati eliten tekmovalec, ki bi osvajal najvišja mesta na največjih tekmovanjih. Poleg tega se izogne hitri specializaciji, ki je včasih še zdaj hud problem, ker mladi športniki v želji po doseganju hitrih rezultatov pregorijo. Še vedno obstaja peščica športov, pri katerih je zgodnja usmeritev v specifičen trening nujna za doseganje vidnejših rezultatov, vendar triatlon na srečo ne sodi v to skupino.
 

Faze, skozi katere se mora športnik pomikati, si sledijo v točno takšnem zaporedju:

Aktivno vključevanje v šport
Faza, katere cilj je zabavati se in zgraditi temelje
Faza treniranja, katere cilj je naučiti se
Faza treniranja, katere cilj je trenirati
Faza treniranja, katere cilj je tekmovati
Faza treniranja, katere cilj je zmagovati
Faza treniranja, katere cilj je aktivno in zdravo preživljati prosti čas



Pomembno je poudariti, da se pri tem modelu otroci in mladostniki ne pomikajo skozi faze, ko izpolnijo določeno starost, ampak je napredovanje povezano predvsem z njihovim biološkim razvojem in tehničnim znanjem. To pomeni, da preidejo v nov sistem trenažnega procesa šele, ko je njihovo telo biološko zrelo za naslednji korak. Razlog tiči v različno hitrih oziroma počasnih razvojnih procesih otrok. Tako lahko nekoga, ki biološko še nima podprtih mehanizmov za večje obremenitve, obvarujemo pred prehitro izpostavljenostjo velikim naporom. Prav tako se lahko zgodi, da kdo miselno še ni zrel za naslednji korak v trenažnem procesu.

Poleg tega je trenažni proces otrok, ki so vključeni v prvi dve fazi, namenjen predvsem seznanjanju s telesno aktivnostjo, gradnji temeljev za zdrav telesni razvoj in zlasti njihovi zabavi. Zato je nujna čim širša pestrost gibalnih vsebin, tudi takšnih, ki niso neposredno povezane s športom, ki so si ga izbrali. Tako se tudi ne zasitijo specifičnih športnih vsebin, značilnih za posamezno športno panogo.

Pomembno vlogo v tem modelu ima tudi zadnja točka, ki predvideva konec aktivnega tekmovalnega obdobja športnika in lahko pride tudi prej oziroma po izvajanju katere koli izmed faz ali vmes. Zato predvideva prehod športnika iz tekmovalnega sistema trenažnega procesa v sistem rekreativnega ukvarjanja s športom, kjer je poudarek na aktivnem in zdravem preživljanju prostega časa. Z drugimi besedami bi temu lahko rekli šport za vse življenje! Če vsak posameznik, ki je vključen v tak model, konča športno kariero z zadnjo fazo in tam tudi ostane, lahko rečemo, da je model uspešen.
 

Kako takšen sistem deluje v triatlonski praksi

Zaradi vključenosti treh bazičnih športov (plavanje, kolesarjenje in tek) je triatlon že sam po sebi šport, ki skrbi za celosten razvoj vseh vključenih, od otrok do najstarejših. Poleg tega nespecifično in široko obremenjuje človeško telo, da se razvija pod manjšimi obremenitvami. Vsi trije športi se dopolnjujejo tako, da obremenjujejo telo povsem različno in en šport izniči negativne vplive drugega. Za primer lahko rečemo, da plavanje lepo sprosti napete mišice od teka.



Zaradi vsega opisanega v trenažnem procesu ne hitimo in damo otrokom dovolj možnosti za zabavo, ki je ob bazenu, stadionu in kolesarskem poligonu vsekakor ne more primanjkovati. Na ta način je prav tako poskrbljeno za doseganje primerne kompleksnosti vadbe, ki omogoča celovit gibalni razvoj. Malo v šali, malo zares bi lahko rekli, da tako kompleksen šport, kot je triatlon, s primerno načrtovano in izvedeno vadbo najbolj vsestransko skrbi za primeren ter zdrav razvoj otrok.

Nujno pa je, da takšen model podpira tudi sistem tekmovanj, ki je v Sloveniji zastavljen tako, da naši najmlajši v cici pokalu ne tekmujejo za prva tri mesta v razvrstitvi, ampak je njihov cilj, da se udeležijo čim več različnih disciplin, kot so triatlon, akvatlon in duatlon. S tem je poskrbljeno, da je njihova vadba široko usmerjena, udeležba na tekmovanjih pa zastopana v vseh disciplinah. Otroci pri tem ne zbirajo točk, ampak na koncu sezone dobijo naziv triatlonček začetnik, izkušeni triatlonček ali super triatlonček.
Sledi obdobje tekmovalnih selekcij, ko tekmovalci prehajajo iz tekmovalne kategorije v kategorijo in skozi različne faze treniranja.

Na začetku je faza učenja treniranja, ki športnika pripravi do tega, da se nauči izvajati vse naloge tako, kot so od njega zahtevane. V naslednji fazi pride na vrsto prenos naučenega znanja v trenažni proces. To pomeni, da športnik razume, kaj se od njega zahteva, in ve, kako bo to naredil. Ko je usvojena faza treniranja, se fokus preusmeri na samo tekmovanje, ki v tem obdobju postane glavni motiv športnika. Konča se s fazo zmagovanja. To pomeni, da je športnik sposoben zmagovati oziroma uspešno nastopati na največjih tekmovanjih v svetovnem merilu.
 

Vključevanje v ljubiteljsko športno početje

Zadnja izmed vseh je faza aktivnega vključevanja v rekreativni šport. Po končani tekmovalni karieri ima lahko vsak posameznik različne motive, zaradi katerih se bo še udejstvoval v športu. Nekateri želijo skrbeti za zdrav življenjski slog vse življenje, drugi bi se radi še vedno preizkušali na rekreativnih športnih prireditvah. In ravno triatlon je eden izmed redkih športov, ki posamezniku nudi široko paleto uresničevanja vseh motivov.



Tekmovanj, na katerih se lahko preizkušajo na različnih razdaljah in v različnih disciplinah, je doma dovolj, v tujini pa ogromno. V sklopu različnih zvez potekajo do ravni svetovnega prvenstva in omogočajo rekreativnim tekmovalcem, da se pomerijo z najboljšimi elitnimi tekmovalci na isti progi. Poleg tega so pogosto triatlonska tekmovanja organizirana tako, da lahko v enem dnevu na različnih razdaljah tekmuje vsa družina.

V današnjem času, ko starši previdno iščejo za svojega otroka primeren šport, ki bo poskrbel, da se bo primerno razvijal, da bo zdrav, da ne bo pregrob, da bo otrok na svežem zraku in tako naprej, in ko odrasli želijo zapolniti svoj prosti čas z aktivnostjo, ki ne bo še bolj dolgočasna od službe, ki bo zmanjšala obseg pasu, naj se odločijo za triatlon. Zagotavlja vse to in še več!



Rok Bizjak, prof. športne vzgoje, kondicijski trener