Šaleška dolina družinam prijazna dolina

V Šaleški dolini, ki je zaradi načrtovanega prestrukturiranja na prelomni točki razvoja, v sodelovanju s stroko snujejo strategijo razvoja in trženja turizma za obdobje 2022-2027. Regija je turistično slabo prepoznavna in nima dovolj razvite ponudbe, ima pa izjemne naravne danosti, ugotavlja stroka, ki predlaga razvoj družinskega turizma.

Fotografirajmo s fotoaparatom, ne s telefonom

Predlog vizije je, da je Šaleška dolina družinam prijazna dolina in da je Velenje družinam najbolj prijazna destinacija v Sloveniji, je na torkovi spletni predstavitvi osnutka Strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za obdobje 2022-2027 povedala Ljubica Knežević Cvelbar iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta center je bil za pripravo strategije izbran na javnem razpisu.

»V Sloveniji se zaenkrat niti ena destinacija ni jasno pozicionirala kot družinam prijazna destinacija. Tukaj vidimo vrzel in priložnost za regijo. Hkrati pa podatki kažejo, da približno 30 odstotkov vseh turistov, ki pridejo v Slovenijo, predstavljajo družine, ki si želijo tudi družinskih doživetij. Regija pa že zdaj vabi družine in bi potrebovala dodaten razvoj in spodbude, da te družine ostanejo in da niso le obiskovalci, ampak hkrati tudi turisti v regiji,« je ocenila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete.

Šaleška dolina je znana po premogovništvu in termoelektrarni, medtem ko je turistično slabo prepoznavna. Ima pa izjemne naravne danosti, ključna točka razvoja je jezero. Ob Velenjskem jezeru se je v zadnjih letih že okrepil razvoj ponudbe za obiskovalce, ob jezeru je tudi edinstveno prizorišče za prireditve na prostem Vista, so ob ugotavljanju stanja med drugim nanizali predstavniki centra za odličnost.

Velenje ima tudi bogato festivalsko zgodovino in ponudbo na čelu s Pikinim festivalom ter živahno mladinsko kulturo. Velenje je prepoznano kot eno najbolj čistih in sončnih mest, okoliški hribi in kolesarske poti omogočajo rekreacijo, prepoznaven ponudnik zdraviliškega turizma so Terme Topolšica, medtem ko rudnik in termoelektrarna omogočata razvoj industrijskega turizma.

Med izzivi območja pa so med drugim pomanjkanje nastanitev, dejstvo, da v dolini prevladujejo enodnevni obiskovalci, ki pričakujejo brezplačno ponudbo, stroka ugotavlja tudi, da je najatraktivnejša ponudba, kot je denimo doživetje v rudniku, premalo promovirana. Nejasni so med drugim tudi opredelitev upravljanja in vsebine Viste, ugotavljajo.

Ob Velenjskem jezeru se je v zadnjih letih že okrepil razvoj ponudbe za obiskovalce, ob jezeru je tudi edinstveno prizorišče za prireditve na prostem Vista, so ob ugotavljanju stanja med drugim nanizali predstavniki centra za odličnost.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Center poslovne odličnosti je v dolini prepoznal več edinstvenih prodajnih točk, za v prihodnje pa predlaga več pobud za izboljšanje konkurenčnosti. Med drugim predlagajo oblikovanje delovne skupine za razvoj turizma, prestrukturiranje Zavoda za turizem Šaleške doline in t.i. master načrt za razvoj Velenjskega in Družimirskega jezera, da se bo točno vedelo, kje se kaj lahko razvija.

Po namigih iz gospodarstva predlagajo tudi t. i. vavčer Šaleške doline, ki bi ga gostje dobili ob plačilu parkirnine, porabili pa bi ga lahko za turistično ponudbo na jezeru. Ob predstavitvi osnutka strategije so predstavniki stroke izpostavili še predlagane naložbene strategije, zastavljene cilje ter nosilne in podporne produkte.

Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je ocenila, da je strategija izjemno pomemben strateški dokument, ki ga pripravljajo z vsemi deležniki v turizmu ter občinama Velenje in Šoštanj. V sodelovanju s Centrom za odličnost so doslej za pripravo osnutka že izvedli več pogovorov in delavnic, po torkovi predstavitvi pa zavod še do 14. novembra sprejema predloge in pobude.