Posledice zaprtja bomo čutili še dolgo - na lastnem zdravju

Skoraj 2 tedna je tega, kar je Vlada RS sprostila športno rekreacijo in so se odprle športno – rekreativne dvorane in fitnesi. Fitnes pojavne oblike rekreacije in regeneracije so, kljub omejitvam, zadovoljne, da so ponovno odprle svoja vrata. Izrednega pomena je namreč, da se dostop do vodene rekreacije omogoči čim širšemu krogu ljudi (še posebej otrok!) v čim krajšem času.

Upad gibalne aktivnosti v preteklih mesecih zaradi ukrepov, bo imel daljnosežne negativne posledice na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih. Ob tem je fitnes industrija v Sloveniji utrpela ogromno gospodarsko škodo, saj je bila organizirana športno-rekreativna dejavnost zaprta kar 6 mesecev v obdobju med marcem 2020 in februarjem 2021. Ocenjen izpad prihodkov panoge v letu 2020 je približno 75%.

Ob tem naj opomnimo, da je država storila bore malo, da bi panogi pomagala ali spregledala pomen panoge. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je predsedniku Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo Marku Geršaku v oddaji Tarča že 26. novembra 2020 na RTV SLO zagotovil, da bodo v prihodnje pakete ukrepov vključili tudi pomoč za primere naše panoge (situacija je namreč zelo specifična – velike kvadrature in fiksni stroški ter manj zaposlenih). Do danes se ni zgodilo – nič.

Fitnes panoga v Sloveniji je v letu 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja cca. 100.000 uporabnikom. Ljudje s takšnim načinom življenja poskrbijo za močnejši imunski sistem, večjo storilnost in manjše obremenjevanje zdravstvenega sistema. Ljudje si s fitnes pojavnimi oblikami lajšajo bolečine v hrbtenici, izboljšujejo psihofizično stanje, se pripravljajo na rekreativno ali športno udejstvovanje, starejši skrbijo za svojo vitalnost, mlajši se učijo osnovnih gibalnih vzorcev, po poškodbah so fitnes pojavne oblike ključne za povrnitev optimalne funkcionalnosti gibanja.

Fitnes pojavne oblike se ne morejo primerjati s sprehodom ali z drugimi nestrokovno usmerjenimi oblikami gibanja v naravi. Izrednega pomena je torej, da se organizirane športne aktivnosti v prihodnje ne omejujejo več. Seveda ob upoštevanju vseh priporočil za preprečevanje širjenja okužb.

Edini podatki, ki kažejo vpliv covida-19 in s tem omejenega gibanja državljanov, na upad gibalnih sposobnosti, so se zbirali s testiranjem otrok. Pričakujemo lahko enak ali še večji upad gibalnih sposobnosti pri odraslih. Fakulteta za šport je objavila izsledke iz svoje longitudinalne raziskave o učinkih epidemije na fizično stanje otrok, v katerih je dokazala največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok in največji porast debelosti otrok v zgodovini te spremljave (od leta 1987). Seveda pa imajo vsa ta dejstva veliko korelacijo z dolgoročno obremenitvijo zdravstvenega sistema in tudi manjšo produktivnostjo aktivnega prebivalstva, kar še dodatno slabi slovenski proračun. 

»Ob ponovnem odprtju smo seveda zadovoljni s sprostitvijo individualnih in skupinskih vodenih vadb, pa čeprav le-te v tem trenutku, z omejitvijo na 10 oseb -  niso rentabilne – smo veseli, da lahko ljudem ponovno omogočimo nadzorovano rekreacijo. Naši člani poročajo, da so se navade ljudi glede rekreacija spremenile, so brez motivacije in imajo visok delež maščob. Veliko dela nas čaka,,«  pove Marko Geršak, predsednik Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS. 

***
Maja Tasič, Generalna sekretarka SFRR GZS