Porazni učinek energijskih pijač na zdravje otrok

Predvsem zaradi sinergističnega učinka kofeina in tavrina uživanje energijskih pijač negativno vpliva na razvoj srca (motnje srčnega ritma) in možganov (slabši spomin, težje razumevanje) ter duševno zdravje (depresija).

Energijskim pijačam bi lahko rekli kar čudežni napitek, saj nam po zapisih sodeč dajo dodaten zagon energije, spodbujajo in ohranjajo budnost, povečujejo kognitivne funkcije in izboljšajo razpoloženje. Verjetno je tudi otrok, ki sem ga nedavno srečala na gugalnici na igrišču s pločevinko priljubljene energijske pijače v roki, upal, da bo poletel še višje.

Pa bo res? Kljub vse večji zaskrbljenosti zaradi negativnih učinkov uživanja energijskih pijač na zdravje so med mladimi vse bolj priljubljene.
Analiza o uživanju energijskih pijač v 16 evropskih državah je pokazala, da jih uživa 68 odstotkov najstnikov (12–18 let) in 18 odstotkov otrok (< 12 let).

Tudi podatki za Slovenijo so skrb vzbujajoči. Po podatkih NIJZ jih uživa več kot tretjina (34,4 odstotka) mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik (15,3 odstotka) in vsak drugi 15-letnik (48,5 odstotka). Večina z vednostjo staršev.
In ker je glavni razlog za pitje všečnost okusa, nam očitno še vedno ni jasno, da energijske pijače niso sadne pijače/sokovi.
 

Celosten napad na otroško zdravje

Energijske pijače so dokaj nov razred pijač in lahko vsebujejo več kot 15 sestavin, ki jih lahko razdelimo v pet večjih kategorij: sladkor/sladila, kofein, ena aminokislina ali več (tavrin, l-karnitin), vitamini skupine B in rastlinski/zeliščni ekstrakti (guarana, ginseng, ginko).

Novejše različice v želji po bolj zdravem prikazu vključujejo še sadne sokove. Te so sicer res bogatejše z vitamini, kot je C, imajo več polifenolov in antioksidantov, vendar imajo prav tako visoko vsebnost sladkorjev, kofeina, aditivov kot običajne energijske pijače, zato so za zdravje enako nevarne.

Poleg poznanih fizioloških učinkov uživanja energijskih pijač (povišan srčni utrip, motnje srčnega ritma, visok krvni tlak) raziskave kažejo, da imajo aktivne sestavine, kot so kofein, tavrin, sladkor, veliko širši učinek na zdravje.
Pri otrocih in mladostnikih so pokazale, da uživanje omenjenih pijač predvsem zaradi sinergističnega učinka kofeina in tavrina negativno vpliva na razvoj srca (motnje srčnega ritma) in možganov (slabši spomin, težje razumevanje) ter duševno zdravje (depresija).



Imajo nizko pH-vrednost in veliko sladkorja (30 g na pločevinko), kar vpliva na razvoj kariesa, zobnih erozij in motenj pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Otroci, ki uživajo te pijače, imajo višje vrednosti leptina, ki ga povezujemo z razvojem debelosti. Povezujejo jih tudi s pojavom astme, diabetesa in pri deklicah s hitrejšim pojavom menstruacije.
Po drugi strani je uživanje energijskih pijač povezano z motnjami hranjenja (anoreksijo nervoso), saj jih uživajo zaradi zaviranja apetita, lažjega izločanja blata in preprečevanja utrujenosti zaradi premajhnega energijskega vnosa.
 

Manj spanja, slabše duševno zdravje

Novejše raziskave kažejo, da mladi uživajo energijske pijače tudi v želji po budnosti, boljšem spominu, hitrejši odzivnosti, ki jih potrebujejo za igranje računalniških iger pozno v noč. Vse skupaj je povezano s krajšim spanjem in vplivom na moten ritem spanja, kar prispeva k utrujenosti, razdražljivosti, slabšemu spominu, poslabša se duševno zdravje – torej ravno nasprotno, kar nam čudežni napitek obljublja. Uživanje energijskih pijač povezujemo tudi z drugimi slabimi razvadami, saj ti otroci/mladostniki pogosto posegajo po cigaretah, alkoholu in drugih drogah.

Še posebno veliko tveganje pomeni mešanje energijskih pijač z alkoholom. Ker vsebujejo kofein, se zaradi njegovega stimulacijskega delovanja manj zavedamo učinka alkohola, gre za lažen občutek treznosti in naše vedenje ob tem postane veliko bolj tvegano. Rezultati študij kažejo, da veliko mladostnikov, ki uživajo kombinacijo obeh pijač, pogosteje pijančuje, večkrat poiščejo zdravniško pomoč zaradi zastrupitve z alkoholom, so bolj nasilni, zgodi se več spolnih napadov, več prometnih nesreč.

Po energijskih pijačah pogosto posegajo tudi mladi, ki se ukvarjajo s športom (69 odstotkov), čeprav je prav tu poznanih kar nekaj smrtnih primerov. Po mnenju proizvajalcev so »čudežni« učinki teh pijač posledica interakcije med različnimi sestavinami, vendar študije kažejo, da je večina učinkov energijskih pijač na kognitivne funkcije povezana predvsem z vsebnostjo kofeina, ki je je povprečno 32 mg na 100 ml oziroma 80 mg na pločevinko. Ni veliko, saj skodelica kave vsebuje podobno količino, pa vendar, nisem še srečala 11-letnika, ki bi pil kavo, medtem ko jih s pločevinko priljubljene energijske pijače lahko vidimo skoraj vsakodnevno.



Odrasli kofein večinoma dobro prenašamo, pri najstnikih in otrocih pa ga povezujejo z depresijo, tesnobo, večjim stresom, pomanjkanjem spanja, slabšim učnim uspehom. In čeprav bi si pri nekaterih športih želeli boljšega spomina/koncentracije, so študije pokazale, da se ta ne izboljša zaradi energijskih pijač, ampak zaradi veliko sladkorja (glukoze), ki jo vsebujejo. Če so osebe pile pijače brez sladkorja, »sugar free«, tega učinka ni bilo zaznati.
 

Vedno pri roki

Kljub vsem negativnim učinkom na zdravje lahko naši otroci kupijo omenjene pijače v trgovinah, saj za prodajo ni starostne omejitve, kot so jo uvedli v nekaterih evropskih državah. Vendar energijske pijače nikakor niso sokovi in njihovo uživanje pomeni tveganje za zdravje. Smiselne niso niti pred športno aktivnostjo, saj podoben učinek dosežemo z drugimi, zdravju bolj prijaznimi pijačami.

Viš. pred. dr. Tadeja Jakus je visokošolska učiteljica na UP FVZ, na študijskem programu Prehransko svetovanje – dietetika, in ustrezno usposobljena strokovnjakinja za prehransko svetovanje. Pedagoško in raziskovalno je aktivna na širšem področju prehrane, s poudarkom na kakovosti živil, senzorični sprejemljivosti obrokov in prehrani aktivnih ljudi.

***
Tadeja Jakus, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju