Ne grem se več diet

Enačenje telesne mase s kilogrami na tehtnici in zdravstvenim tveganjem, če je izračunana vrednost indeksa telesne mase (ITM) več kot 25 kg/m2, osvetljuje problem zdravja precej zavajajoče. Debata, ali je kakšen kilogram več ali manj škodljiv, je nesmiselna, dokler ne vemo, o katerih telesnih masah se pogovarjamo.



Telesu lahko zmanjka funkcionalne mase pri ITM 18, 25 ali pa 35. Odvisno je pač, kakšen delež telesne mase zavzema maščevje in kakšen delež funkcionalna tkiva in/ali voda. Da smo na varni strani prepada, pa lahko rečemo, tudi če gledamo skozi grobo sito ITM, da je za starostnika zdravstveno najbolj varno, če ima kakšen kilogram več kakor mlajše generacije.

Raziskave kažejo da je dober ITM v razponu med 25 in 30. Kar pa je za starostnika še bolj pomembno, je to, da ne hujša! K sreči je mnoge starejše že srečala pamet in se ne »gredo več diet«, ker jim je zunanji videz manj pomemben. Ta pamet jim tudi varuje zdravje in raziskave zadnjih let potrjujejo, da je izgubljanje kilogramov za starejše prvi korak predvsem k izgubi mišic, kostnine, h krhkosti in hitri bolezenski onemoglosti ob kakršni koli bolezni. Na starost pač organizem nima več rezerve presnovne rezerve za obnavljanje.

 

Prehranska navodila

Starejši ljudje, verjetno bolj kakor mlajši, pogosto razmišljajo o prehranskih navodilih za zdravo hrano. Težave se lahko začnejo že pri navadnih priporočilih za zdravo prehranjevanje. Na primer sol. Nad uživanjem soli visi dobesedno rdeča zastava. Ki ne upošteva, da je uživanje soli potrebno za vzdrževanje bilance telesnih tekočin pri telesnih aktivnosti. Telesno aktivni naj bi bili tudi starostniki!



Še posebno pa je priporočeno količino soli v dnevni prehrani načela nedavna ameriška raziskava, kjer so merili količino izločene soli z urinom in tako ocenjevali pravo potrebo posameznika po soli. Raziskava je pokazala, da je mogoče za optimalno preventivo srčno-žilnih bolezni vseeno treba pojesti 3(4?)–6 g natrija na dan.

Pri redno telesno aktivnih starostnikih pa verjetno še več. Je pa navodila za vnos soli vedno treba razumeti z zrnom soli. Glede na različne resnične potrebe posameznikov po dnevnem vnosu soli se je na tem področju smiselno posvetovati s strokovnjakom. Slepo sledenje restrikciji soli lahko pahne organizem v resno dehidracijo, ki ogroža njegovo delovanje. Tudi slepo sledenje neslani prehrani ni nujno, da bo starostniku koristilo!



***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.