Petra Polanc in
Miha Ivančič nista samo najboljša badmintonska dvojica, ampak tudi med posamezniki krojita vrh slovenskega badmintona. Badminton je vsekakor šport, o katerem se
glede na popularnost, saj je ena izmed najbolj
priljubljenih rekreacijskih iger pri nas, veliko premalo govori. K pogovoru smo povabili oba hkrati, da bi tako naenkrat zvedeli vse o njunih uspehih, razmišljanjih o prihodnosti, tudi o olimpijadah in da bi zvedeli kam v svet trenutno sodi slovenski badminton.
Petra, dame imajo prednost...
Badmintonski lopar sem prvič držala v rokah kot majhna deklica, ko sem z babico na ulici dokaj spretno odbijala plastično badmintonsko žogico. V prvem razredu osnovne šole so me starši hoteli vpisati v krožek badmintona, ki ga je organiziral Badmintonski klub
Ježica, pa so nam prijazno svetovali, da naj raje počakam še kakšno leto zaradi šibkega zapestja. Ker me želja ni minila, sem naslednje leto ponovno potrkala na njihova vrata in od takrat dalje se ne ločim več od loparja in žogice. Po enem letu osvajanja osnov badmintona me je vaditeljica prepoznala kot potencial, zato je predlagala, da bi se vključila v tekmovalni badminton.
Prvič sem stopila na tekmovali parket v sezoni 2009/10, v kateri sem bolj pridobivala izkušnje, že po letu dni resnega treninga pa sem postala državna prvakinja v dekliških dvojicah in podprvakinja posamezno v kategoriji do 11 let. V sezoni 2012/13 sem se včlanila v
Badmintonski klub Medvode, kjer se je začelo trdo delo in vse večji obseg treningov.
Zadnja štiri leta treniram petkrat tedensko dvakrat na dan, kar pomeni vsaj 20 ur treninga tedensko, ob vikendih pa se običajno odvijajo turnirji, katerih se redno udeležujem. Zaenkrat igram še vse tri discipline, torej posamezno, ženske dvojice in mešane dvojice. Do prestopa v člansko kategorijo sem bila zadnja tri leta tako članica slovenske mladinske reprezentance kot tudi že članica slovenske članske reprezentance. V ta namen, poleg v matičnem klubu BK Medvode, treniram tudi v Slovenskem nacionalnem badmintonskem centru v
Ljubljani.
Drugače pa ... brez loparja sem tudi prijazna, delavna, disciplinirana in vztrajna oseba, zaradi česar uspešno krmarim med športom, študijem in prostim časom, kolikor mi ga sploh ostane.
Miha, ti si Petrino čisto nasprotje ali ne?
S športom sem se spoznal v prvem razredu na krožku, ki sem ga obiskoval, ker je badminton treniral tudi moj starejši brat. Nato pa sem ga v drugem razredu začel igrati tudi v Badminton klubu
Medvode. Vzljubil sem ga kar kmalu, saj šport nikoli ni dolgočasen in vsaka tekma je drugačna. Nato sem ga pa treniral več in več, trenutno pa treniram dvakrat na dan z reprezentanco. Malce drugačen od Petre sem pa res, sem vztrajen in me razveseli, ko je moje delo poplačano. Tako v športu, kot v vsakdanjem življenju. Sem prijazen, optimističen in flegmatik.
Petra kateri tvoji uspehi ti pridejo prvi na misel?
Pri svojih 19 letih imam na državnem nivoju osvojenih 24 naslovov državne prvakinje in 9 naslovov podprvakinje. Sem aktualna 3x članska državna prvakinja (v vseh treh možnih disciplinah), kar si štejem za velik uspeh, saj mi je to uspelo že v prvem letu prestopa iz mladinske v člansko kategorijo.
Petra in Miha, najboljša badmintonska dvojica v državi. Foto: Aleš Polanc
Leta 2016 sem bila udeleženka kadetskega evropskega prvenstva v
Lubinu, na katerem sem osvojila peto mesto med posameznicami, kar je bil moj prvi večji uspeh na mednarodni ravni. Zelo sem ponosna na to, da se mi je uspelo kvalificirati na Mladinske olimpijske igre 2018 v
Argentini. Predvsem je bila to največja izkušnja v moji karieri. Istega leta sem se udeležila tudi Evropskega mladinskega prvenstva v
Talinu, kjer sem se uspela prebiti v osmino finala v kategoriji posameznic in ženskih dvojic.
Prehod iz mladinske v člansko konkurenco je »brutalen«, pa vendar mi je na mednarodnih članskih turnirjih, ki štejejo za svetovno jakostno lestvico, uspelo doseči že kar nekaj vidnejših rezultatov, in sicer: 2. mesto v ženskih dvojicah na članskem turnirju
Slovak Open 2015 (takrat še kot kadetinja), 3. mesto na LI-NING Czech Open 2019 tako posamezno kot v mešanih dvojicah, še posebno sladka pa je bila zmaga na domačem igrišču v mešanih dvojicah na Slovenia Future Series 2018 v Brežicah, ki sva jo z mojim mix partnerjem
Mihom Ivančičem ponovno okronala prejšnji vikend na Slovenia Future Series 2019.
Na svetovni jakostni lestvici je trenutno uvrščenih 1265 igralk. Sama kotiram na 230. mestu posamezno in na 124. mestu skupaj z
Mihom v mešanih dvojicah. Na evropski elitni lestvici sem trenutno 54. posamezno, z
Mihom pa sva 28. par. Ti rezultati mi vlivajo ogromno samozavesti, optimizma in volje iti naprej, tudi ko je najtežje.
Petra in Miha. Foto: Aleš Polanc
Miha, na katere rezultate si ti najbolj ponosen?
V vseh mladinskih kategorijah sem bil državni prvak v dvojicah, v članski sem dvakratni državni prvak v mešanih dvojicah, in sem trenutno aktualni prvak v mešanih dvojicah in podprvak posamezno. Zmagala sva mednarodni mladinski turnir v mešanih dvojicah za svetovno lestvico, dvakrat zmagala mednarodni članski turnir v mešanih dvojicah za svetovno lestvico v Brežicah. Trenutno sva pa uvrščena na 124 mesto na svetovni lestvici, kar je trenutno najvišje od vseh
Slovencev.
Petra, kakšen je tvoj pogled na to igro? Kje so čari, kje so pasti?
Tekmovalni badminton je izredno lep, a zahteven šport. Igra je zelo hitra, zato od igralca zahteva v enem paketu: eksplozivnost, moč, agilnost, natančnost, izredno dobro psihofizično pripravo in taktiko. Vse te lastnosti moraš s pridom izkoristiti, ko se postaviš po robu tekmecu na drugi strani mreže. Velikokrat je težko in greš čez meje mogočega. Misliš, da ne boš zdržal, a gre. V spominu imam državno prvenstvo v kategoriji do 19 let, ko sem za osvojitev državne prvakinje (v vseh treh kategorijah) v enem dnevu odigrala 11 tekem in 22 setov ter enega od mednarodnih članskih turnirjev, ko sva z nasprotnico bili boj za zmago v treh izenačenih setih, ki je trajal eno uro. Tisto pravo utrujenost začutiš, ko se turnir konča in poleže adrenalin.
Badminton ni kolektivni šport, zato je uspeh odvisen le od posameznika (in seveda partnerja pri dvojicah). Veselje in žalost ob zmagi in porazu sta zato toliko bolj intenzivnejša in osebna.
Badminton je varen šport pod predpostavko, da je telo badmintonista pripravljeno na največje napore, kar zahteva izredno natančno odmerjen trenažni proces treninga. Kot pri vsakem športu si noben badmintonist ne želi poškodb, saj je sanacija le-teh lahko dolgotrajna, in lahko pomeni izgubo sezone ali celo konec kariere.
Treningi so prilagojeni posameznemu igralcu glede na individualni načrt, ki ga igralec sestavi skupaj s trenerjem na začetku sezone. Foto: Aleš Polanc
Miha?
Igra je zelo zanimiva, saj je stilov igre veliko, prav tako pa načinov kako zmagati. Eden najboljših občutkov je zagotovo , ko se ubraniš iz nemogočega položaja in dobiš točko, ali pa ko zmagaš eno uro dolgo tekmo, saj si običajno takrat popolnoma izmučen. Prav nasproten občutek je pa ko tako tekmo izgubiš.
Povejta nam kako je trenutno z badmintonom v Sloveniji in kako v svetu, badminton je na olimpijskih igrah šele od leta 1992?
Petra: V Sloveniji je badminton izredno priljubljen šport, kar pričajo polne badmintonske dvorane in veliko število badmintonskih klubov ter njihovih članov. Badminton igrajo tako otroci kot odrasli, rekreativno in tekmovalno. Želim si, da bi k tekmovalnemu badmintonu pristopilo še več igralcev, kajti s tem se poveča število sparing partnerjev, kar pripomore k večji kvaliteti najboljših igralcev. Slovenija organizira kar nekaj mladinskih in članskih mednarodnih turnirjev, ki štejejo za svetovno jakostno lestvico, in sicer zelo uspešno, kar se odraža v vse večji udeležbi tujih držav in pozitivnih odzivih igralcev. Zaradi dobre organizacije, klime in okolja je Slovenija že kar nekaj zadnjih let gostiteljica poletnih priprav Summer School v
Podčetrtku pod okriljem Badminton Europe, ki so namenjene mladim perspektivnim badmintonistom.
V tekmovalnem badmintonu se uporablja peresna žogica. Oprema ni poceni, uporabljam pet popolnoma enakih loparjev. Foto: Aleš Polanc
V badmintonu prednjačijo azijske države tako po uspehih, množičnosti kot popularnosti, se pa lahko tudi Evropa pohvali z velikim napredkom v igri in številom igralcev, ki lahko posežejo na sam svetovni vrh.
Od leta 1992 je badminton tudi olimpijska disciplina. Moja želja je, da se tudi sama kvalificiram na OI, kot sta se moji predhodnici
Maja Pohar Perme in
Maja Tvrdy, za kar sem pripravljena trdo garati.
Miha: Badminton je res vse bolj popularen šport v Sloveniji, saj so turnirji za mlade vse bolj obiskani. Menim, da še več ljudi pozna badminton le kot šport za zabavo ali rekreacijo. Definitivno je badminton najbolj popularen v azijskih držav, ki so zgodovinsko tudi najbolj uspešne, a se jim Evropejci vse bolj približujemo.
Da, badminton se igra na OI od leta 1992, na katere se je a kar težko uvrstiti. Še posebno v dvojicah, kjer moraš biti med najboljših 20 na lestvici.
Povejta nama nekaj več o samem treningu tega športa, kako se trenira badminton, kakšne sposobnosti moraš imeti, kdo je vaš trener, kaj je trenutno vodilo v pripravi igralca badmintona, kakšen je trend, kaj imajo najboljši in drugi ne…
Petra: Prednost badmintona je, da je to dvoranski šport, ki ni odvisen od vremenskih razmer, zato se treningi lahko izvajajo nemoteno ne glede na letni čas in vreme. Naši treningi v Slovenskem nacionalnem badmintonskem centru potekajo pod vodstvom trenerjev
Dušana Skerbiša in
Roka Trampuža in se odvijajo vsaj dvakrat dnevno. Izvajajo se pretežno na igrišču, s poudarkom na tehniki udarcev, pravilnem gibanju (footwork), taktiki in samo igro s sparing partnerji. Seveda so prisotne tudi vaje za hitrost in stabilnost. Takim treningom je nujno potrebno dodati še vaje za moč (fitnes) in kondicijski tek.
Treningi so prilagojeni posameznemu igralcu glede na individualni načrt, ki ga igralec sestavi skupaj s trenerjem na začetku sezone. Izvajajo se obdobna testiranja, ki pokažejo napredek ali nazadovanje igralca. Poslužujemo se tudi sparing partnerjev v tujini.
Še vedno nekaj treningov opravim v svojem matičnem klubu
BK Medvode, kjer že od samega začetka bdi nad mano in me podpira trenerka
Maja Kersnik, ki je zelo pomemben in zaslužen člen v moji badmintonski karieri, tako s strokovne kot psihološke plati, za kar sem ji res nezimerno hvaležna.
Za oblikovanje vrhunskega sodobnega badmintonista se je potrebno poleg talenta, izkušenega trenerja in dobrih sparing partnerjev posluževati tudi strokovnjakov z različnih področij, kot so psihologi, nutricisti, fizioterapevti in drugi strokovnjaki s področja vrhunskega športa. Vedno se poraja vprašanje, kaj imajo najboljši in drugi ne. Najboljši imajo vse našteto in vedno še nekaj več.
Miha: Večina treningov se opravi v dvorani, saj je badminton dvoranski šport. Načinov treninga je zelo velika. Od preprostih vaj tehničnih vaj, kjer delaš samo en udarec, do igre, kjer začenjaš iz ene situacije. Na drugi strani pa fizična priprava, ki jo pridobiš s tekom, šprinti, fitnesom, …
Če hočeš biti dober badmintonist je potrebno imeti veliko različnih spretnosti. Potrebna je dobra fizična priprava, tako vzdržljivost kot hitrost, taktično razmišljanje za več kot le ene udarec naprej, sama tehnika udarcev, pomembna je tudi dobra mentalna priprava, vedno pa pomaga tudi malo sreče.
Naši treningi v Slovenskem nacionalnem badmintonskem centru potekajo pod vodstvom trenerjev Dušana Skerbiša in Roka Trampuža in se odvijajo vsaj dvakrat dnevno. Foto: Aleš Polanc
Reprezentančna trenerja sta trenutno
Rok Trampuž in
Dušan Skerbiš, večino mojih treningov kot mladinec sem pa opravil z Majo Kersnik, s katero še vedno opravim po en ali dva treninga na teden. Trenutno je zelo pomembna fizična priprava, saj so tekme vse daljše in žogica potuje vse hitreje. Še vedno pa je najbolj pomembna kam in kako udariš žogo. Najboljši so običajno boljši v vsaj eni izmed potrebnih spretnosti.
Za konec nama povejta še kaj več o sami badmintonski opremi, ki jo uporabljata.
Petra: Badmintonsko opremo sestavljajo: lopar, peresna žogica, športni copati ter oblačila. Sama uporabljam opremo znamke danskega proizvajalca
FZ Forza. Igram s tekmovalnim loparjem iz grafita, ki je zelo lahek, zato tudi okreten in omogoča dobro kontrolo udarcev. Zelo pomembna je tudi kvaliteta in trdota napete strune (mrežice) ter nedrseč grip (držalo) loparja. Športni copati morajo biti lahki in mehki, a hkrati izredno stabilni, da prenesejo pritiske ob hitrem in spreminjajočem se gibanju na igrišču.
V tekmovalnem badmintonu se uporablja peresna žogica. Oprema ni poceni, uporabljam pet popolnoma enakih loparjev. Pri intenzivni igri mrežica na loparju namreč velikokrat poči, pri udarcu ob tla ali trku ob lopar soigralca, pa lahko poči tudi sam lopar, zato so zaloge le-teh dobrodošle. Na leto je potrebno zamenjati kar nekaj kosov loparjev in obutve.
Miha: tao kot je rekla Petra, oprema posebna za badminton je lopar in žogica, oblačila in čevlji so pa podobni ostalim športom. Loparji so lahki, večinoma iz ogljikovih vlaken. Tekmovalni loparji lahko stanejo od 100 do 200 evrov. Jaz tudi, tako kot Petra uporabljam vso opremo
FZ Forza. Za čevlje je pomembno da so udobni, lahki in trpežni, saj na njih delujejo velike sile z vsakim skokom.
Komentarji