Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Polet

Kaj sta zamolčala Kipchoge in Nike?

Prvi tek v zgodovini pod dvema urama, ki se je zgodil na Dunaju, je Eliud  Kipchoge dosegel v posebnih maratonskih tekaških copatih, ki jih je izdelal Nike.
Tekaški čudež za 580 evrov. Foto Nike
Tekaški čudež za 580 evrov. Foto Nike
Primož Kališnik
24. 10. 2019 | 13:49
24. 10. 2019 | 14:02
7:28

1:59:40.2 ali kakšni so resnični copati  NEXT%

 
Seveda je poleg neverjetnega časa in tega, kako ga je Kenijec dosegel, završalo med tekači tudi glede tega, kakšna je obutev, ki so jo pri Nikeu pripravili za veliki dan. Resnično impresiven podvig se je seveda zgodil predvsem zaradi mirnosti v atletovi glavi in zaradi popolnega scenarija teka, vendar pa so seveda tekaški čevlji, ki jih je nosil, zaslužili posebno pozornost.

Natančne tehnične specifikacije čevljev še niso poznane, strokovnjaki nekatere stvari zgolj ugibajo, pri Nikeu so skrivnostni, na slikah, ki so nastale med postavljanjem rekorda, pa je prikazan čevelj, ki se precej razlikuje od trenutnih modelov NEXT%, ki so v prodaji.
 

O vmesnem delu

Ben Hobson je pri Runners Worldu recimo zapisal, da je podplat videti večji kot kdaj koli prej, morda se uporablja nekakšna večja izpeljanka modela  ZoomX, vendar je podplat zelo specifičen. To je najverjetneje zaradi  namestitve zračnih mehurjev v prednjem deli podplata, česar še nismo videli - slike kažejo, da gre v resnici za dva zračna mehurčka, postavljena drug ob drugem.

Razvoj copata je zanimiv. Dodatna zračna  podstavka bi morala čevelj narediti težji, razmišlja Hobson. Tudi debelina podplata bi morala, ker je več pene, prinesti več teže. Očitno je korist nove tehnologije tako velika, da izravna  povečanje teže -  ali pa je Nike uspel zmanjšati  težo  pene v modelu ZoomX. Slike tudi kažejo, da Kipchogeov palec počiva v vrzeli v srednjem podplatu, kar pomeni, da je bilo odstranjene nekaj dodatne pene, da je obuvalo uravnoteženo, teža manjša, in da se zračni mehurček v prednjem delu podplata popolnoma stisne.

Tisti, ki tečete v Nikeu, ste imeli že favno priložnost preskusiti sistem air, zračno blazino v podplatu. Nekaterim je bila všeč, drugim manj, vsekakor je pomenila udobnost – vendar pa gre pri tem modelu za povsem drugo zgodbo, saj mora bi copat hiter, in le razmišljamo lahko, kakšna je resnična funkcija dveh valjev v prednjem delu, in kako delujeta.

No, na spletni strani Gear Cointrol je tudi Steve Mazzucchi   razmišljal glede podplata.  Podplat je sestavljen iz štirih blazin za oblazinjenje, dveh slojev srednje podloge in – na kar je še posebej opozoril - kar treh plošč iz ogljikovih vlaken. To je za dve plošči več kot je poznano pri katerem koli drugem tekaškem  čevlju…



Opozarja tudi, kar smo pozornejši opazovalci videli, ali, bolje, slutili, da ima podplat  štiri različne ravni in je med peto in sprednjim stopalom popolnoma ločen, zadnji del pa je videti nenavadno čokat, vendar ne tako kot v preteklih čevljih Vaporfly. Na sprednjem delu čevlja se  slutijo  plošče in blazine, ki so napolnjene ali s tekočino ali s peno; zaenkrat se o tem le ugiba.
Seveda se nam ob tem vsem postavi vprašanje, zakaj so mehurji in kako je z vračanjem energije. Vračanje energije se zdi neizogibno, razmišlja Mazzucchi. Plošče in podstavki se združujejo, da preprečijo kritične točke obremenitve na podplatu, omogočajo  bolj odziven tek  in ponudijo dodatno stabilnost, teoretizira Robbe Reddinger, ki še dodaja, da mora biti vključenega tudi nekaj vračanja energije, če upoštevamo, kaj je Kipchoge uspel doseči…

Res smo lahko radovedni, kaj vse je v podplatu. In kako deluje. Nike namreč še molči.
 

Zgornji del copata

Mazzuchi je zapisal, da smo tisto, kar je nad podplatom, že videli. Lahek, mrežast zgornji del se zdi skladen z materialom, ki so ga videli na nedavnih svetovnih prvenstvih v Dohi, zato Nike očitno močno verjame v ta pristop in da ga bomo v prihodnosti videli na različnih čevljih.

<strong>Struktura podplata</strong> vključuje podplat, ki ima površino, ki je vpeta v spodnji del, in zgornjo površino, oblikovano na nasprotni strani. Foto: Leonhard Foeger
Struktura podplata vključuje podplat, ki ima površino, ki je vpeta v spodnji del, in zgornjo površino, oblikovano na nasprotni strani. Foto: Leonhard Foeger


Ob natančnejšem – na to opozarja tudi Hobson - pregledu je  zgornji del videti kot »natisnjen, potiskan«, podobno kot pri modelu FlyPrint;  tega modela naj bi naredili le 50 parov, prodajal pa naj bi se po vrtoglavih 580 evrov. Ta rešitev se zdi smiselna, saj je bila celotna predpostavka tega čevlja ta, da je zgornji del lahko preoblikovan in izdelan zelo hitro, po potrebi, tako da bi bilo mogoče tako rekoč  v zadnjem trenutku tik pred naskokom na rekord, dodati še kakšno spremembo.

Zanimivo bi bilo tudi vedeti, se sprašujemo pri Poletu, koliko časa se je rekorder privajal na to obutev. Ob tem smo pomislili na naše bralce, ki so nas opozorili, da so naši jesenski testi preblizu Ljubljanskemu maratonu, da bi šel človek v trgovino, kupil copate in odtekel maraton brez skrbi.

No, res je, da moramo imeti v nogah vsaj nekaj dolgih tekov v novi obutvi – in lahko dodamo, da ni nikakršnega zagotovila,  a bi ne imeli težav  s stopali tudi v copatu, za katerega se nam zdi, da ga poznamo do obisti – pa nas potem preseneti, ne nujno, da v dobrem.

 

 

Je odgovor v podplatu?

Zračna mehurja, gumasti del tekaške plasti je proti prednjemu delu copata videti nameščen pod večjih kotom, verjetno je to pomembno za večjo stopnjo tekalne podlage na sprednjem delu, kar poveča oprijem od stopala naprej, ne glede na možne vremenske razmere.

Internet je prežet z posnetki in skicami podplata, ​​toda najbolj zanimiva zgodba, ki smo jo izvedeli o čevlju, bolje, podplatu, je od podjetja Believe in the Run, ki je leta 2018 odkrilo patent, ki ga je Nike predložil in ki je najbolj podoben čevlju in spremenjeni strukturi podplata obuvala, o katerem pišemo, z zračnimi podstavki vred. V patentu piše takole: »Struktura podplata vključuje podplat, ki ima površino, ki je vpeta v spodnji del, in zgornjo površino, oblikovano na nasprotni strani.

Prva blazina je nameščena blizu medialne strani podplata in vključuje prvo komoro, napolnjeno s tekočino, pritrjeno na zgornjo površino podplata in drugo komoro, napolnjeno s tekočino, ki je pritrjena na prvo komoro, napolnjeno s tekočino, in nameščena med prvo komoro, napolnjeno s tekočino, in zgornjo stranjo. Druga blazina je nameščena blizu stranske strani podplata in vključuje tretjo komoro, napolnjeno s tekočino, pritrjeno na zgornjo površino podplata, in četrto s tekočino komoro, pritrjeno na tretjo komoro, napolnjeno s tekočino, in nameščeno med tretjo s tekočino napolnjeno komoro napolnjena in zgornjo stranjo. Druga blazina je izolirana od prve blazine.«

Tehnični podatki, ki jih zaenkrat strokovnjaki, ki pišejo o tekaški obutvi, lahko razumejo – niso pa jih,  vsaj tako se zdi, še  povsem razvozlali.

 
Na teh slikah iz patenta je jasno razvidno, kako sta dve veliki komori nameščeni  pod sprednjim delom, na slikah pa se dobro vidi praznina v sprednjem delu podplata.

V resnici lahko le ugibamo, kaj vse so pri Nikeu vstavili v copat, ki se je zapisal v zgodovino, s časom. Za tisto, s čemer se je s tehnologijo, pa moramo še počakati, da bo zapisano – v zgodovinske knjige.
 
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine