Če ste rojeni v sončnih mesecih, boste živeli manj

Norveški znanstveniki so v precej nenavadni raziskavi ugotovili, da lahko aktivnost sonca ob rojstvu vpliva na pričakovano življenjsko dobo.

O sončni svetlobi in zdravju

Ljudje, ki so se rodili, ko sonce ni na svojem višku, lahko pričakujejo do več kot pet let daljšo pričakovano življenjsko dobo od tistih, ki so se rodili v obdobju, ko je sonce na svojem višku.

Skupina norveških znanstvenikov je proučila demografske podatke Norvežanov, ki so se rodili med letoma 1676 in 1878 in jih primerjala z opazovanjem sonca. Življenjska doba tistih, ki so se rodili ob solarnem višku, za katerega so značilni močna svetloba in geomagnetni viharji, so v povprečju živeli 5,2 leta manj od tistih, ki so se rodili ob solarnem minimumu.

Kot so ugotovili znanstveniki, naj bi vpliv sonca ob rojstvu vplivala na možnost preživetja v odrasli dobi. Ugotovili so tudi, da ima aktivnost sonca večji vpliv na deklice kot dečke.

Za solarni maksimum so značilni povečanje količine Sončevih peg, močna Sončeva svetloba ter izbruhi na Soncu, ki lahko vplivajo na delovanje radijskih komunikacij in elektrarn na Zemlji, poškodujejo satelite in motijo navigacijsko opremo.

Norveški znanstveniki so v raziskavi proučevali podatke 8600 posameznikov iz dveh norveških stanov, revnega in bogatega. Te so nato primerjali z zemljevidi Sončevih ciklov v zgodovini. Pri tem so ugotovili tudi, da rojstvo ob solarnem maksimumu pomembno zmanjšuje plodnost žensk, ki so bile iz revnega stanu, pri ženskah in moških iz bogatega stanu pa tega vpliva niso ugotovili.

»Prvič smo pokazali, da z aktivnostjo Sonca statistično ni povezano samo preživetje dojenčkov in njihova pričakovana življenjska doba, pač pa tudi rodnost,« so zapisali znanstveniki. Ni pa znano, ali njihove ugotovitve veljajo tudi za ljudi, ki so se rodili v sodobnem času. Pri tem so znanstveniki opozorili, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave, v katerih bodo sodelovali tudi ljudje z drugačno barvo kože in iz krajev drugih zemljepisnih širin.

»Ta raziskava je prva, ki izpostavlja pomen ultravijoličnega sevanja na zgodnje življenje. Ultravijolično sevanje je globalni stresni dejavnik, ki ima potencial, da lahko vpliva na okolje. Zaradi podnebnih sprememb in različic atmosferskega ozona je tudi mogoče pričakovati, da se bo v prihodnosti stopnja ultravijoličnega sevanja še povečala,« pri tem opozarjajo norveški znanstveniki.