Aktivno Sonce bruha sevanje (in povzroča polarni sij)

Minuli konec tedna je Sonce poskrbelo za spektakularno predstavo, in to ponoči. Na družbenih omrežjih so deževale fotografije rdečerožnatega polarnega sija, vidnega iz Slovenije (in še iz številnih držav, kamor čudoviti pojav običajno sicer ne seže). Sonce je trenutno v svojem aktivnem delu 11-letnega cikla. V 19. stoletju so na podlagi števila sončevih peg na površju zvezde ugotovili, da se njegova aktivnost periodično spreminja v ciklu, ki traja od devet do trinajst let, v povprečju enajst, glavni indikator pa so pege. Ko je teh ogromno, govorimo o maksimumu, ko jih skoraj ni, gre za sončev minimum. Trenutni cikel 25 se je začel decembra 2019 in se zdaj približuje svojemu maksimumu. Na Soncu se dogajajo različni pojavi. Sončevi blišči so ogromne eksplozije, ko se sprosti energija, shranjena v »zasukanih« magnetnih poljih (običajno nad pegami). V samo nekaj minutah segrejejo material na več milijonov stopinj in povzročijo izbruh sevanja v celotnem elektromagnetnem spektru, od radijskih valov do rentgenskih žarkov in žarkov gama. Blišče razvrščajo v pet kategorij, največji so razreda X.

Blišča 13 in 14 maja. FOTO: Nasa/SDO

Blišče lahko spremljajo tudi izbruhi koronalne snovi (ni pa nujno). Kot se je slikovito izrazil astrofizik Jure Japelj, je koronalni izbruh v primerjavi z bliščem to, kar je orkan v primerjavi s tornadom. Medtem ko je blišč intenziven, a na majhen del Sonca omejen dogodek, koronalni izbruh povzroči razdejanje na večjem delu Sončeve površine ter v vesolje izbruha na milijarde ton snovi. Izbruhi koronalne snovi, ki dosežejo Zemljo, lahko povzročijo najintenzivnejše geomagnetne nevihte. Elektromagnetno sevanje bliščev neposredno vpliva na ionosfero (zgornjo, nabito plast Zemljinega ozračja) in radijske komunikacije.

Medtem pa lahko energijski delci, ki jih Sonce izvrže ob izbruhu koronalne snovi, poškodujejo elektronsko opremo, pa tudi astronavte ali potnike v visokoletečih letalih. Večina teh pojavov zgreši Zemljo, če pa jih Sonce usmeri proti nam, nas dosežejo v nekaj dneh. K sreči nas pred najhujšim ščiti magnetno polje. To začne vibrirati, spreminja se jakost polja, tudi smer. V tem primeru govorimo o geomagnetnih nevihtah. Na Zemlji se ob teh nevihtah dogajajo različni pojavi. Med najlepšimi so polarni siji.

Blišč 10. maja. FOTO: Nasa/SDO

Sonce vseskozi spremlja več satelitov in teleskopov na trdnih tleh, med njimi je Nasin dinamični solarni observatorij (SDO). Te dni dela s polno paro, da je ujel vse izbruhe. V torek je posnel najintenzivnejši blišč v zadnjih dveh desetletjih, stopnje X8.7. Sevanje pa naj tokrat ne bi bilo usmerjeno proti nam, zato za zdaj ni pričakovati spektakla. Za pestro dogajanje na Soncu je skrbela predvsem gruča peg AR 3664, več kot 15-krat širša od našega planeta. Več izbruhov v minulih dneh je bilo usmerjenih proti našemu planetu, posledično so ameriški napovedovalci vesoljskega vremena pri NOAA izdali opozorilo pred geomagnetno nevihto četrte in pete stopnje G4/G5. Najhujše nevihte so označene z G5, praviloma se zgodijo štiri na sončev cikel, G5 leta 2003 je povzročila težave v električnem omrežju na Švedskem, zaradi podobne nevihte leta 1989 je okoli šest milijonov ljudi ostalo brez elektrike v Quebecu v Kanadi. Kot navaja revija Science, je bilo tudi te dni nekaj težav, nekateri kmetje v ZDA naj bi prekinili sajenje zaradi nenadne nenatančnosti navigacijsko vodenih traktorjev. Izbruhe koronalne snovi je sicer težko napovedati, tako so napovedi geomagnetnih neviht omejene na nekaj dni vnaprej. Pega AR 3664 bo verjetno dolgoživa in bo morda še povzročala razburjenje.