Znanstveniki naj bodo tudi na družbenih omrežjih

»V zadnjem obdobju se sicer več poroča o znanosti, a še vedno premalo. Znanost je namreč za družbo in njen napredek tako pomembna, da bi si zaslužila več medijske pozornosti,« poudarja dr. Saša Novak, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in soustanoviteljica zavoda za promocijo znanosti Znanost na cesti, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja.

V desetih letih je javnost lahko prisluhnila več kot 220 predavanjem, ki so jih pripravili v okviru Znanosti na cesti (ZnC), o najrazličnejših temah, od osnovnih delcev, zdravljenja različnih bolezni, umetne inteligence do astronomije, smejali smo se ob bistroumnih domislicah sodelujočih na Znanstvenih slamih, srečevali smo se na stojnicah po ulicah slovenskih mest … »Začeli smo s poljudnimi predavanji, namenjenimi najširšemu krogu ljudi, potem smo to razširili še na zabavne dogodke, kot je slam, pa okrogle mize, natečaje, dejavni smo na družbenih omrežjih, naše vsebine so dostopne tako v videoposnetkih kot na podkastih, katerih poslušanost v zadnjem obdobju narašča. Tudi naš krog sodelujočih predavateljev je najširši možen. Na najrazličnejše načine poskušamo znanost, njene dosežke in pomen predstaviti javnosti,« pravi direktorica zavoda dr. Kristina Žagar Soderžnik, prav tako raziskovalka na IJS.

»Projekt je bil zasnovan leta 2013 kot odgovor na vztrajno krčenje sredstev za znanost. Pozivi k uličnim protestom so nas spodbudili k razmišljanju v proaktivni smeri in samokritičnemu razmišljanju o vlogi in ugledu znanosti v Sloveniji. SATENA, Slovensko akademsko tehniško-naravoslovno združenje, je kot pokroviteljica akcije ZnC podprla izvajanje javnih poljudnoznanstvenih predavanj o tematikah, s katerimi se ukvarjajo slovenski raziskovalci, in o rezultatih, ki nudijo oporo gospodarstvu, in nas uvrščajo med razvite države,« opisujejo na spletni strani.

»Že prva leta smo opazili vedno večje zanimanje za znanost. V letih 2018 in 2019 pa smo presegali kapacitete dvoran, v katerih smo organizirali dogodke, tako da smo morali uvesti brezplačne vstopnice. Nato je udarila pandemija, vse se je preselilo na splet in na vsebine na zahtevo in očitno so se ljudje tega navadili. Dvorane so ne glede na temo pogosto bolj prazne kot polne, toda po drugi strani je ogledov posnetkov še vedno zelo veliko. Menim sicer, da zanimanje za znanost ni upadlo, ampak smo se spremenili kot družba in več ostajamo doma,« razlaga dr. Novak in dodaja, da jo veseli, da je vse več javnih dogodkov o znanosti, ki jih organizirajo univerze, inštituti in drugi. »Predvsem to smo si želeli, spodbuditi miselnost, da je treba znanost pripeljati 'na cesto', torej iz slonokoščenih stolpov med ljudi, ker le tako lahko razložimo, zakaj je znanost pomembna.«

Razumevanje znanosti in zaupanje vanjo

Čeprav se tudi v našem časopisu, tako kot pri ZnC in v drugih medijih, vedno trudimo poudarjati, zakaj je znanost pomembna, in razlagamo, kaj sploh je znanost in kako deluje, se zdi, da nekaterih skupin nikakor ne dosežemo. V obdobju pandemije, ko je splet postal vir informacij številka ena, se je pokazalo, da sta nerazumevanje in nezaupanje lahko še kako globoka, zelo problematično pa je tudi, da imajo nasprotniki znanosti, konspiracisti, psevdoznanstveniki, močno podporo na družbenih omrežjih, hkrati pa zaradi ideje o uravnoteženosti mnenj dobivajo priložnosti v tradicionalnih medijih, s čimer dobijo težo in (pre)pogosto celo preglasijo znanstvenike, ki so med najboljšimi na svojih področjih.

»Pandemija je naredila ogromno škode, ljudje so se res razcepili v mnenjih. Še posebej se sprašujem, kakšna je prava pot, da bi dosegli mlade. Kot predavateljica na Mednarodni podiplomski šoli JS poslušam študente, da ne gledajo televizije, ne berejo časopisov in ne poslušajo radia. Ko sem jih povprašala, kako se odločajo o pomembnih rečeh, denimo o cepljenju, ali pa koga voliti, so odvrnili, da na podlagi informacij na internetu. Oblikovali so si torej nekakšen mehurček na družbenih omrežjih in tja bomo težko posegli,« pravi dr. Saša Novak, letošnja prejemnica častnega naziva komunikatorica znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Kot še nadaljuje, ji optimizem vliva to, da se najrazličnejše znanstvene organizacije vse bolj odpirajo. »Velik uspeh predavanj in dogodkov Znanost na cesti pa je pravzaprav tudi to, da smo raziskovalce prepričali in pripravili na to, da komunicirajo z mediji, javnostjo.«

FOTO: Jure Eržen  

K temu dr. Žagar Soderžnik dodaja: »Vsekakor so v zadnjih letih raziskovalci bolj pripravljeni komentirati aktualno dogajanje, tudi institucije so spoznale, da morajo same promovirati znanost, dosežke njihovih raziskovalcev.«

ZnC tudi na tiktoku

Raziskovalki še poudarjata, da čeprav je več družbenih omrežij na slabem glasu zaradi nekakovostnih vsebin, naj bodo na njih dejavni tudi znanstvenice in znanstveniki. Prav zato je na vseh omrežjih, od twitterja, facebooka do tiktoka, tudi projekt Znanost na cesti. Dr. Saša Novak: »Čas je tak, da živimo hitro, dolgi članki se ne berejo, o stvareh sklepamo iz naslovov, ki pa so v marsikaterem mediju senzacionalistični. Da, pravijo, da so na tiktoku same traparije, ampak če bomo tudi raziskovalci na družbenih omrežjih, se bo uporabnikom prikazovala tudi uporabna in informativna vsebina. Če nas tam ni, potem pa res ni nič. Sama sem zelo kritična do novih medijev, vendar menim, da moramo biti tam dejavni, da skušamo vsaj malo uravnotežiti vsebino.«

Pri ZnC se zelo trudijo, da bi dosegli tudi najmlajše radovedneže. »Sodelujemo z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, skupaj organiziramo delavnice za šole. Z zavodom za spodbujanje podjetnosti mladih Junior Achievement smo že štirikrat sodelovali pri pripravi delavnic, kako zagnati podjetje na temo recikliranja. Nedavno smo za osnovnošolce pripravili natečaj za izdelavo risb na temo žensk v znanosti,« našteva dr. Kristina Žagar Soderžnik. Prav tako se v ZnC trudijo, da so v ospredju tudi znanstvenice. »Če tega ne ozavestimo, hitro pademo v nezavedno diskriminacijo po spolu. Pogosto so vodje raziskovalnih programov in oddelkov moški in potem za sodelovanje poprosimo njih, vendar je okoli njih tudi veliko dobrih raziskovalk, le poiskati jih moramo,« pravi dr. Novak.

Bolj ali manj enake v znanosti

Delo v zavodu ZnC je večinoma prostovoljno ob rednem raziskovalnem delu. »Da, tudi mi se sem ter tja utrudimo, a se znamo pogovoriti, poslušati drug drugega in dobro zastavljen projekt peljati naprej,« pravi dr. Žagar Soderžnik.

Če se je pred desetletjem ZnC začel zaradi slabega financiranja znanosti, sogovornici odgovarjata, da je stanje danes boljše, vendar bi si, kot pravi dr. Žagar Soderžnik, želeli dodatnih sredstev za temeljne raziskave. »Veliko sredstev je namenjenih projektom, ki vodijo v aplikativno smer, vendar brez bazičnih raziskav tudi aplikacij ni. Prav tako pa manjkajo sredstva za infrastrukturo.«

Dr. Kristina Žagar Soderžnik še sklene, da so si za prihodnost pri Znanosti na cesti postavili predvsem cilj, da ohranjajo prepričanje oziroma dvomljivce prepričajo, da je znanost dobra, da je resnična in da ji lahko zaupamo.