Znanost prinaša rezultate. Ko opraviš meritev ali poskus, je rezultat jasen

Dr. Bojana Višić dela na Institutu Jožef Stefan, na odseku za fiziko trdne snovi, in na Inštitutu za fiziko v Beogradu.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Osnova mojega raziskovanja je sinteza in karakterizacija nanomaterialov. Mislim, da ni veliko stvari, ki bi presegle moje navdušenje, ko sintetiziramo nov material in grem v temno mikroskopsko sobo ter postavim vzorec v komoro za vrstični ali transmisijski elektronski mikroskop, da si ga ogledam. Res lahko ure in ure mikroskopiram, ne da bi mi postalo dolgčas, čeprav nisem »prava« mikroskopistka, ampak le uporabnica mikroskopa.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moja znanstvena pot me je pripeljala v svet anorganskih nanodelcev, predvsem nanocevk in nanožic. Med diplomskim in magistrskim delom sem jih proučevala kot teoretičarka, nato pa kot eksperimentalistka, ko sem se pridružila skupini prof. Maje Remškar kot doktorska študentka. Sintetizirati poskušamo nove nanomateriale, iščemo načine za optimizacijo sinteze, te materiale potem karakteriziramo z različnimi tehnikami, poleg tega pa raziskujemo, kako bi jih lahko uporabili v praktičnih aplikacijah, pa naj bo to v optiki, katalizi, kot del polimernih kompozitov ali celo v nanoelektromehaniki. Zame je najbolj zanimiv del raziskave karakterizacija, to je ugotavljanje stehiometrije nanocevke, kristalne strukture, razporeditve atomov, prisotnosti defektov in nečistoč, potem pa raziskava študija optičnih lastnosti.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost prinaša rezultate. Ko opraviš meritev ali poskus, je rezultat jasen. Seveda ga lahko nato vse življenje poskušate razložiti in razumeti, ampak ni možnosti, da bi z njim manipulirali ali da bi nekdo trdil, da ste dobili nekaj drugega. Znanost sicer ni povsem črno-bela, ampak bližje temu ne moremo. Všeč so mi stvari, ki so logične.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Sem velika zagovornica načela l'art pour l'art, ampak za znanost. Do veliko prelomnih odkritij so se prebili znanstveniki, ki so enostavno raziskovali, ne da bi mislili na končno uporabo tega, kar počnejo. Zato mi ni všeč sodoben pristop k pridobivanju projektov in objavi člankov, ko si moraš že čisto na začetku izmisliti končni izdelek, to je povsem umetno. Menim, da negativni rezultati in poskusi, ki niso potrdili začetne hipoteze, prispevajo k zakladnici znanja in bi jih bilo treba objaviti. Kdo ve koliko ubogih študentov ta trenutek zapravlja čas za nekaj, kar so drugi že poskušali, namesto da bi porabili svoj čas in energijo za stvari, ki lahko prinesejo rezultate.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Sliši se kot kliše, ampak to sem vedela že od malega. Ko smo se v osnovni šoli prvič srečali s fiziko, je bila moja pot začrtana.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Po dveh podoktorskih projektih imam veliko prijateljev po vsem svetu. Tako imam zdaj vedno dober razlog za potovanje. Zelo rada tečem in upam, da bom lahko tekla tudi, ko bom že zelo stara.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Odprtost za novosti. Znanstvenik se ne sme trmasto držati svojih metod ali tehnik, stopiti mora tudi iz cone udobja in poskusiti nove stvari. Srečo imam, da sem bila vedno obkrožena s sodelavci, ki niso le odlični znanstveniki, ampak odlični ljudje, ki svoje znanje radi delijo in ga ne zadržujejo zase. Bistvo znanstvenika bi moralo biti deljenje odkritja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Marsikaj bi rada vedela, vendar resnično upam, da bomo še v času mojega življenja razumeli, kaj je temna energija.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Instinktivno bi najprej rekla: »Seveda, kje se prijavim?« A če bolje premislim, sem prepričana, da bi na koncu raje ostala na Zemlji. Velika verjetnost je, da bi bilo potovanje enosmerno, tu pa bi še rada videla toliko stvari.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Karkoli bo, moralo bo biti zeleno. Spremeniti moramo način porabe energije, pa že zamujamo. Realno gledano bo šlo za hibrid med obnovljivimi viri energije, kot sta sonce in veter, in najverjetneje fuzijo. Upam, da kmalu.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Izredno me zanima zgodovina kvantne mehanike in københavnskega kroga Nielsa Bohra. Čeprav nisem zagovornica njihove interpretacije kvantne teorije, so ti znanstveniki živeli v najbolj zanimivem obdobju teoretične fizike. Niels Bohr je bil karizmatična in prepričljiva oseba. Z njim bi rada spila kavo, čeprav sem prepričana, da bi bil to prej monolog kot pogovor.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige Seana Carrolla, enega vodilnih sodobnih kozmologov, njegov podkast Mindscape je moje obvezno ponedeljkovo poslušanje. Moja najljubša knjiga o temeljih in zgodovini kvantne mehanike je delo Adama Beckerja What is Real? The Unfinished Quest for the Meaning of Quantum Physics.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Anorganski nanodelci se komercialno najpogosteje uporabljajo kot dodatki v oljih za zmanjšanje trenja na velikih ladjah.