Značka, prvi slovenski predmet v vesolju

Collecta, sejem zbirateljev, ki do jutri poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, letos postavlja v ospredje zbirke, ki združujejo znanost in umetnost. Znamke nas tako popeljejo po človekovem osvajanju neba, od mitov, ko se je Ikar preveč približal Soncu, do naprednih vesoljskih raket in postaj. V vesolju je bilo že nekaj slovenskih predmetov: zastavica, kranjska klobasa, podoba brezjanske Marije in značka Astronavtsko-raketarskega kluba (ARK) Komarov.





Ta je bila tudi prvi slovenski predmet, ki je 8. februarja 1984 poletel v vesolje, in zdaj je prvič v 35 letih na javni razstavi, je poudaril njen lastnik Vojko Kogej. »Do zdaj je bila shranjena v predalčku neke banke,« se je zasmejal. Bronasta značka, težka nekaj več kot tri grame in široka skoraj dva centimetra, je odletela v vesolje s kozmodroma Bajkonur v sojuzu T10, ki se je naslednji dan združil z orbitalno postajo saljut 7. Posadko so sestavljali kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Po dobrih dveh mesecih se je vrnila na Zemljo na predvečer mednarodnega dneva kozmonavtike. V vesolju je prepotovala okoli 40 milijonov kilometrov. Na znački je emblem društva, imenovanega po kozmonavtu Vladimirju Komarovu, prvem človeku, ki je umrl med vesoljskim poletom. Društvo bo novembra praznovalo 50. obletnico ustanovitve.

Zataknjena v knjigo

Že pred njo bi morali s sojuzom poleteti celo dve takšni znački, a jima to ni bilo namenjeno. »Na domu sem obiskal Konstantina Feoktistova, kozmonavta in inženirja, in ga prosil, ali bi lahko eno značko ARK Komarov poslal v vesolje, ena pa naj ostane njemu. Odvrnil mi je, da bo obe poslal v vesolje. A sojuz je takrat, 26. septembra 1983, eksplodiral na sovjetskem kozmodromu in znački sta bili izgubljeni. Kozmonavta Vladimir Titov in Genadij Strekalov sta se k sreči uspešno rešila,« je povedal Kogej.

»Vesoljsko« značko, ki je razstavljena v vitrini na zbirateljskem sejmu na Gospodarskem razstavišču, je Kogej izročil konec decembra 1983 novinarju Vladimirju Gubarjovu, ta pa jo je predal Kizimu. Značka se je nato z navadno pošto vrnila v Ljubljano 26. aprila 1984, zataknjena je bila v knjigo Zvezdni, v katero se je podpisalo deset sovjetskih kozmonavtov.

Kogej na Collecti razstavlja še nekatere druge zanimive vesoljske predmete – od delov vesoljske rakete sojuz do hrane, s kakršno se prehranjujejo vesoljci visoko nad našimi glavami. »Na začetku vesoljskih potovanj so zelo uporabljali tube, zdaj imajo v tubah le še sokove in med. Na rdeči, starejši tubi lahko vidite vrvico na pokrovčku, ki je varovala, da bi odlebdel v breztežnostnem prostoru.«

Kogej je pokazal tri vrste kruha, ki mu je odvzeta voda, čokolado, čaj in kavo; poleg tega je v vitrini več našitkov različnih vesoljskih misij. Rusko osvajanje vesolja na fotografski razstavi predstavlja tudi Ruski center znanosti in kulture, ogledati si je mogoče kovance in bankovce, na katerih so upodobljeni vesoljski motivi.



Ljubitelje mineralov bo pritegnila vitrina z meteoriti in tektiti, v kateri so tudi originali in odlitki meteoritov, ki so padli na območje Slovenije, in sicer Jesenice oziroma Mežaklo, Avče in Jezersko. Zanimiv je pogled na minerale pod UV-lučjo. »Pri dnevni svetlobi so to navadni sivi kamni, pod to lučjo pa zasijejo v čudovitih barvah,« je povedala tiskovna predstavnica sejma Lara Petkovšek.

Zbirajo tudi nalepke z banan

»Večino razstavljenih predmetov so sejmu posodili ljubiteljski zbiratelji,« je dodala. Na ogled so še starodobni kalkulatorji, različni kovanci za dva evra, originalna pisma Nikole Tesle in pisma Franceta Prešerna, različni predmeti, povezani z Valentinom Vodnikom, saj je letos 200. obletnica njegove smrti, spominski kozarci Rogaške slatine in kup miniaturnih avtomobilčkov ter pravi avto nekdanje milice golf II …



»V tej vitrini prikazujemo, kaj vse je mogoče zbirati, in pokažemo, da je zbirateljstvo veliko več kot le numizmatika in filatelija.« Na razstavi so celo čajne vrečke pa različne nalepke, tudi tiste, ki jih najdemo na bananah.