Galerija
Želja po Luni se spet prebuja (VIDEO)
Pol stoletja po pristanku smo se na straneh Znanosti v Delu spomnili vseh ključnih ljudi in mejnikov in pogledali v prihodnost vesoljskih raziskav.
Buzz Aldrin na Luni. FOTO: Nasa
Prav na takšen julijski dan pred pol stoletja so se trije možje stiskali v majhni kabini Apolla 11. Tretji dan potovanja jih je do Lunine orbite ločilo le še dobrih 50.000 kilometrov.
S 4000 kilometri na uro so se bližali prvemu tujemu nebesnemu telesu, na katero je dobra dva dni kasneje prvič stopila človeška noga. Prvič v zgodovini človeštva in čez tri leta presenetljivo tudi zadnjič do danes. Prizadevanje za pristanek na Luni je poganjala tekma med takratnima velesilama in kot vsaka dirka se je tudi ta končala, ko je bil znan zmagovalec.
V danes nepredstavljivo kratkem obdobju, v samo osmih letih, je 400.000 ljudi, ki so sodelovali v programu Apollo, s skupnim proračunom 150 milijard dolarjev, na površje Lune spravilo 12 astronavtov. Odprava je pred televizijske zaslone prikovala več kot pol milijarde ljudi, in to v času, ko nas je bilo na vsej Zemlji dobre tri milijarde in pol.
Med vsemi prižganimi televizorji jih je bilo 150.000 vključenih tudi v Sloveniji, poleg teh pa še precej več radijskih sprejemnikov. Zgodovinski dogodek sta v živo povezovala že pokojni Stane Urek na radiu in Boris Bergant na televiziji.
Ko je Luno decembra 1972 zapustil še zadnji astronavt in je ugasnil še zadnji televizor z neposrednim prenosom, je vse potihnilo.
Z astronavtom slovenskih korenin Ronaldom Šego smo se pogovarjali o tem, zakaj je človek pozabil na Luno in kaj si od vesoljskih raziskovanj lahko obetamo v bližnji prihodnosti.
S 4000 kilometri na uro so se bližali prvemu tujemu nebesnemu telesu, na katero je dobra dva dni kasneje prvič stopila človeška noga. Prvič v zgodovini človeštva in čez tri leta presenetljivo tudi zadnjič do danes. Prizadevanje za pristanek na Luni je poganjala tekma med takratnima velesilama in kot vsaka dirka se je tudi ta končala, ko je bil znan zmagovalec.
V danes nepredstavljivo kratkem obdobju, v samo osmih letih, je 400.000 ljudi, ki so sodelovali v programu Apollo, s skupnim proračunom 150 milijard dolarjev, na površje Lune spravilo 12 astronavtov. Odprava je pred televizijske zaslone prikovala več kot pol milijarde ljudi, in to v času, ko nas je bilo na vsej Zemlji dobre tri milijarde in pol.
Na straneh Znanosti v jutrišnjem Delu obširno pišemo o poti na Luno, kako je bila odprava zapletena in tudi nevarna, kakšen je bil scenarij v primeru tragedije ...
O spominih na zgodovinske dogodke smo se pogovarjali s slovenskimi strokovnjaki, pripravili smo tudi intervju z astronavtom slovenskega rodu Ronaldom Šego.
Izbrskali smo še več zanimivih podrobnosti o 50. obletnici pristanka človeka na Luni, tako da le posezite po jutrišnji izdaji časnika Delo.
O spominih na zgodovinske dogodke smo se pogovarjali s slovenskimi strokovnjaki, pripravili smo tudi intervju z astronavtom slovenskega rodu Ronaldom Šego.
Izbrskali smo še več zanimivih podrobnosti o 50. obletnici pristanka človeka na Luni, tako da le posezite po jutrišnji izdaji časnika Delo.
Med vsemi prižganimi televizorji jih je bilo 150.000 vključenih tudi v Sloveniji, poleg teh pa še precej več radijskih sprejemnikov. Zgodovinski dogodek sta v živo povezovala že pokojni Stane Urek na radiu in Boris Bergant na televiziji.
Lunarni modul Apollo 11 FOTO: Michael Collins/NASA/Reuters
Ko je Luno decembra 1972 zapustil še zadnji astronavt in je ugasnil še zadnji televizor z neposrednim prenosom, je vse potihnilo.
Z astronavtom slovenskih korenin Ronaldom Šego smo se pogovarjali o tem, zakaj je človek pozabil na Luno in kaj si od vesoljskih raziskovanj lahko obetamo v bližnji prihodnosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji