Galerija
Veliki Magellanov oblak bo trčil v Rimsko cesto
Znanstveniki z univerze Durham so izračunali, da se bo satelitska galaksija Veliki Magellanov oblak v Rimsko cesto zaletela čez okoli dve milijardi let.
Veliki Magellanov oblak. FOTO: NASA/ESA Hubble Space Telescope
Veliki Magellanov oblak bo trčil v našo galaksijo, predvidevajo astrofiziki z britanske univerze Durham. A brez panike! To se bo zgodilo šele čez več kot dve milijardi let. Se pa bo to, kot pravijo, zgodilo precej prej od še enega velikega trčenja med Rimsko cesto in sosednjo Andromedo, kar se po izračunih obeta čez nekaj manj kot štiri milijarde let.
Znanstveniki so katastrofalni dogodek izluščili iz računalniških simulacij premikanja Velikega Magellanovega oblaka, ki kroži v bližini Rimske ceste. Galaksije, kakršna je naša, so obkrožene s skupino manjših, satelitskih galaksij. Večinoma se te okoli središčne mirno vrtijo na milijarde let, sem ter tja pa jih večja »požre«. Veliki Magellanov oblak je največja in najsvetlejša satelitska galaksija naše; v našo sosesko pa je prispela pred okoli 1,5 milijarde let. Do zdaj so menili, da bo še milijarde let krožila okoli Rimske ceste ali pa bo zaradi hitrega premikanja celo ušla gravitacijskemu privlaku.
Trenutno je oblak oddaljen okoli 163.000 svetlobnih let stran in se oddaljuje s hitrostjo nekoliko več kot 400 kilometrov na sekundo. Simulacije so pokazale, da se bo oblak sčasoma upočasnil in se obrnil proti naši galaksiji in v dobrih dveh milijardah let trčil vanjo, raziskavo povzemajo pri Guardianu.
Neposrednih trčenj zvezd in planetov ne gre pričakovati, a galaksija, težka kot 250 milijard sonc, bo vseeno povzročila kaos. Naši potomci, če bodo še kje v Galaksiji, tega ne bodo preživeli, je za Guardian dejal Carlos Frenk, direktor inštituta za računalniško kozmologijo pri univerzi v Durhamu. Po njegovih besedah bo to pretreslo celotno galaksijo in naše Osončje bi lahko izvrglo daleč stran. A za to je sicer zelo malo možnosti, pravijo avtorji študije, objavljene v znanstveni publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Pogled v notranjost satelitske galaksije Veliki Magellanov oblak:
Združitev galaksij bi vplivala predvsem na črno luknjo v središču Rimske ceste. Luknjo bi trčenje zbudilo in začela bi požirati ves bližnji material ter bi tako narasla za desetkrat. »Posledično bi bruhala ogromne količine visokoenergijskega sevanja,« je pojasnil vodja raziskave Marius Cautun z omenjenega inštituta. Soavtor študije Frenk je dodal, da bi bilo to videti spektakularno. »Naše vesolje se vseskozi spreminja, pogosto z nasilnimi dogodki, kakršno bo predvideno trčenje z Velikim Magellanovim oblakom.« Rimska cesta je nekoliko netipična spiralna galaksija in združitev bi jo po mnenju raziskovalcev spremenila v normalno te vrste.
»Naša galaksija je, kot menimo, do zdaj utrpela le nekaj združitev z manj masivnimi galaksijami. Naša najbližja soseda Andromeda je požrla galaksije, ki so skoraj 30-krat težje od teh, ki jih je zajela naša. Astronomi so do zdaj napovedovali predvsem trčenje z Andromedo, ki ima petkratno maso Magellanovega oblaka in bi lahko našo galaksijo povsem uničila. Trčenje z oblakom bo po izračunih to katastrofo nekoliko premaknilo v prihodnost, so še ugotovili znanstveniki. Frenk je pojasnil, da bo trčenje nekoliko premaknilo Rimsko cesto in s tem bi si kupila nekaj milijard let.
Simulacija trčenja Andromede in Rimske ceste:
Znanstveniki so katastrofalni dogodek izluščili iz računalniških simulacij premikanja Velikega Magellanovega oblaka, ki kroži v bližini Rimske ceste. Galaksije, kakršna je naša, so obkrožene s skupino manjših, satelitskih galaksij. Večinoma se te okoli središčne mirno vrtijo na milijarde let, sem ter tja pa jih večja »požre«. Veliki Magellanov oblak je največja in najsvetlejša satelitska galaksija naše; v našo sosesko pa je prispela pred okoli 1,5 milijarde let. Do zdaj so menili, da bo še milijarde let krožila okoli Rimske ceste ali pa bo zaradi hitrega premikanja celo ušla gravitacijskemu privlaku.
Trenutno je oblak oddaljen okoli 163.000 svetlobnih let stran in se oddaljuje s hitrostjo nekoliko več kot 400 kilometrov na sekundo. Simulacije so pokazale, da se bo oblak sčasoma upočasnil in se obrnil proti naši galaksiji in v dobrih dveh milijardah let trčil vanjo, raziskavo povzemajo pri Guardianu.
Neposrednih trčenj zvezd in planetov ne gre pričakovati, a galaksija, težka kot 250 milijard sonc, bo vseeno povzročila kaos. Naši potomci, če bodo še kje v Galaksiji, tega ne bodo preživeli, je za Guardian dejal Carlos Frenk, direktor inštituta za računalniško kozmologijo pri univerzi v Durhamu. Po njegovih besedah bo to pretreslo celotno galaksijo in naše Osončje bi lahko izvrglo daleč stran. A za to je sicer zelo malo možnosti, pravijo avtorji študije, objavljene v znanstveni publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Pogled v notranjost satelitske galaksije Veliki Magellanov oblak:
Združitev galaksij bi vplivala predvsem na črno luknjo v središču Rimske ceste. Luknjo bi trčenje zbudilo in začela bi požirati ves bližnji material ter bi tako narasla za desetkrat. »Posledično bi bruhala ogromne količine visokoenergijskega sevanja,« je pojasnil vodja raziskave Marius Cautun z omenjenega inštituta. Soavtor študije Frenk je dodal, da bi bilo to videti spektakularno. »Naše vesolje se vseskozi spreminja, pogosto z nasilnimi dogodki, kakršno bo predvideno trčenje z Velikim Magellanovim oblakom.« Rimska cesta je nekoliko netipična spiralna galaksija in združitev bi jo po mnenju raziskovalcev spremenila v normalno te vrste.
»Naša galaksija je, kot menimo, do zdaj utrpela le nekaj združitev z manj masivnimi galaksijami. Naša najbližja soseda Andromeda je požrla galaksije, ki so skoraj 30-krat težje od teh, ki jih je zajela naša. Astronomi so do zdaj napovedovali predvsem trčenje z Andromedo, ki ima petkratno maso Magellanovega oblaka in bi lahko našo galaksijo povsem uničila. Trčenje z oblakom bo po izračunih to katastrofo nekoliko premaknilo v prihodnost, so še ugotovili znanstveniki. Frenk je pojasnil, da bo trčenje nekoliko premaknilo Rimsko cesto in s tem bi si kupila nekaj milijard let.
Simulacija trčenja Andromede in Rimske ceste:
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji