Proučevali so, kako dolgo zehajo živali in ugotavljali, ali gre za obliko hlajenja možganov.

Galerija
V študiji so hoteli izvedeti, ali živali z večjimi možgani in večjo možgansko aktivnostjo zehajo dlje. FOTO: Shutterstock
V nadaljevanju preberite:
Zakaj zehamo?
Hlajenje možganov je še vedno najbolj verjetna hipoteza o tem, zakaj zehamo, podprta s celo vrsto dokazov. Dolgotrajno krčenje mišic in globoko dihanje med zehanjem potisneta kri iz možganov in hkrati dovajata hladnejšo, arterijsko kri v lobanjo. Velika podpora tej hipotezi je, da zehanje kot dejanje sovpada s pričakovanimi spremembami v temperaturi možganov, ust in površine lobanje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji