V Slovenijo prišel orientalski sršen

V Sloveniji so potrdili novo, tujerodno vrsto sršena. Orientalski sršen (Vespa orientalis) živi v jugozahodni Azije in severni Afriki, na Madagaskarju in ponekod v jugovzhodni Evropi. K nam bi lahko prišel iz Trsta, kjer so jih videli že lani. Čeprav ima osupljivo lastnost, zaradi katere bi ga lahko imenovali živa sončna elektrarna, ga čebelarji in sadjarji niso veseli, saj jim povzroča precejšnjo škodo.

Sršena, ki je bil drugačen od pri nas razširjenega evropskega sršena (Vespa crabro), je 13. septembra letos opazil čebelar z območja Ankarana pred žrelom panja v svojem čebelnjaku, kjer je sršen lovil čebele. Zbal se je, da gre za azijskega sršena (Vespa velutina var. nigrithorax), katerega prihoda se čebelarji bojijo, zato je o najdbi obvestil veterinarko za zdravstveno varstvo čebel na nacionalnem veterinarskem inštitutu. Ta je ovrgla sum na azijskega sršena in posumila, da gre za orientalskega. Na nacionalnem inštitutu za biologijo so njeno domnevo potrdili, pišejo avtorji strokovnega članka v reviji Slovenski čebelar.

Med ugotavljanjem identitete sršena je prišla tudi informacija o najdbi orientalskega sršena v Trstu, kamor je domnevno prišel z ladijsko pošiljko. V Trstu so te sršene videli že lani, je povedal dr. Danilo Bevk z inštituta za biologijo. Glede na to, da je pri Ankaranu najdeni primerek delavka, bi vrsta pri naših sosedih lahko že gnezdila.
 

Orientalski
sršeni
gradijo
gnezda
pod zemljo,
evropski
sršen pa jih
najraje
gradi na višini.

Škoda v čebelarstvu

Orientalski sršeni so enako veliki kot evropski, vendar drugačne barve in z drugačnim vzorcem. Kutikula je rdečerjava, z rumenimi progami na zadku in rumenimi lisami na glavi. Gradijo gnezda pod zemljo, evropski sršen pa jih najraje gradi na višini.

Podobno kot azijski sršen, ki se je že razširil po nekaterih delih Evrope, povzročajo precejšnjo škodo v čebelarstvu, saj lovijo pašne čebele ter stražarke na vhodu v panj. Vdirajo v panje in odnašajo ličinke, med, cvetni prah in čebele v svoja gnezda za prehrano svoje zalege. Posledica tega je zmanjševanje števila čebel v družini ter manjša preskrba z medičino in cvetnim prahom. Škodo povzročajo tudi sadjarjem in vinogradnikom, ker se hranijo s sadjem, delavke pa grizejo liste in vejice dreves in grmovja, ki jih uporabljajo pri gradnji gnezd.
 

Delajo na sonce

A dr. Bevk opozarja, da prihod nove tujerodne vrste ne sme biti razlog za pobijanje sršenov vsepovprek. »Evropski sršen je pomemben plenilec škodljivcev v okolju. Z njegovim pobijanjem bomo olajšali prihod orientalskim in azijskim sršenom.« Azijski so že v Italiji, pri nas jih lahko pričakujemo v naslednjih nekaj letih, pravi Bevk. Čebelarje poziva, naj prihodnje leto pozorno spremljajo, ali se bodo na vhodu v panje pojavili orientalski sršeni. Najboljši način za preprečitev njihovega širjenja je, da poiščemo vsa gnezda in jih uničimo, še preden se izležejo matice.

Imajo pa orientalski sršeni navdušujočo lastnost. Najdejavnejši so, ko je sonce najvišje na nebu, vendar delavke nabirajo hrano tudi ponoči, ob svetlobi mesečine. Ugotovili so, da se v rumeno obarvanih pasovih kutikule absorbira sončna svetloba in proizvaja električni potencial. Zato domnevajo, da je orientalski sršen sposoben pretvorbe in izkoriščanja sončne svetlobe za lastne potrebe, kot so letenje ter druge dejavnosti, in je edina doslej znana živalska vrsta s to lastnostjo.