V orbiti smo posadka, združena v eno

Ameriški astronavt Mark Vande Hei in ruska kozmonavta Pjotr Dubrov in Anton Škaplerov so srečno prispeli na trdna tla. Prva dva sta na mednarodni vesoljski postaji (ISS) bivala skoraj leto dni, v orbito sta namreč odpotovala 9. aprila lani, tretji pa je na postajo pripotoval 5. oktobra.

Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij Zahoda proti Rusiji so se skrhali odnosi med ameriško in rusko vesoljsko agencijo, vendar to ni vplivalo na delovanje vrhunskega vesoljskega laboratorija. Nekaj je bilo ugibanj, ali bi lahko Rusi ameriškega astronavta pustili brez prevoza na Zemljo, a je Nasa hitro pomirila javnost, da projekti tečejo nemoteno.

Nasin astronavt Mark Vande Hei ter kozmonavta Anton Škaplerov in Pjotr Dubrov. FOTO: Nasa

Astronavt se na Zemljo vrne z istim oziroma enakim plovilom, s kakršnim je pripotoval na postajo. Medtem ko še pred dobrim letom druge možnosti razen ruskega sojuza sploh ni bilo, smo mediji tokrat ugibali, ali bi se Vande Hei lahko vrnil z ameriškim dragonom, toda tu je precej logističnih težav, med drugim to, da Vande Hei nima ustreznega skafandra za dragona. Pri Spacexu namreč za vsakega astronavta izdelajo vesoljsko obleko po meri.

Delo in življenje na postaji tečeta nemoteno. »Problemi so na Zemlji. V orbiti smo posadka, združena v eno, ISS je simbol prijateljstva, sodelovanja in prihodnjega raziskovanja vesolja,« je ob predaji ključev postaje v roke Thomasu Marshburnu poudaril Škaplerov in nato objel ameriškega kolega.

Po pristanku sojuza MS-19 v kazahstanski puščavi so stekli običajni postopki, Vande Hei se je karseda hitro vrnil v Houston, kozmonavta pa v Zvezdno mesto.

Kava in poležavanje

Vande Hei in Dubrov sta v orbiti preživela kar 355 dni, v tem času sta Zemljo obkrožila 5680-krat in prepotovala 241 milijonov kilometrov. Vande Hei je s tem presegel ameriški rekord kolega Scotta Kellyja v kategoriji najdaljšega neprekinjenega bivanja v vesolju. Kelly je na postaji bival 340 dni. V tako imenovani enoletni misiji v letih 2015 in 2016 je na ruski strani 340 dni vpisal Mihail Kornienko. Ruski rekord sicer trdno drži v rokah Valerij Poljakov, ki je na postaji Mir v vesolju nepretrgoma živel 437 dni in 18 ur.

Ameriški astronavt je tik pred odhodom s postaje povedal, česa se najbolj veseli, ko se bo vrnil na rodna tla: »Zase in za ženo bom skuhal kavico, nato sledi poležavanje v postelji, z ženo bova brala in se pomenkovala o aktualnem dogajanju, privoščil si bom tudi guacamole in čips.«

Astronavti in kozmonavti na postaji opravljajo poskuse, ki so pomembni tako za nadaljnje raziskovanje vesolja kot za znanstvena dognanja na Zemlji in razvoj tehnologije. Kot pojasnjujejo pri Nasi, je Vande Hei med drugim gojil zelenjavo in tako preizkušal različne sisteme za rast rastlin. Preiskoval je, kako hranjenje z enolično hrano vpliva na tek, vseskozi je tudi zapisoval stanje lastnega telesa, da bi izvedeli, kako dolgotrajno bivanje v breztežnosti vpliva na hormone, beljakovine, imunski sistem in celice.

Tudi po pristanku bo ostal poskusni zajček, preverili bodo namreč, ali je ob pristanku dobil hujše udarnine v primerjavi z astronavti, ki so bili na pol krajši odpravi. Ti rezultati bodo pomembni pri razvoju zaščitnih oblek. Vesoljske agencije si prizadevajo, da bi čim prej ljudje znova osvojili Luno in nato šli še naprej na Mars. Nasa ima že pripravljeno raketo SLS za odpravo Artemis 1, ko bo raketa obletela Luno, takrat še brez posadke. Ta konec tedna raketo čaka »mokra vaja«, ko bodo preverili različne sisteme in odštevanje ustavili le nekaj sekund pred dejansko izstrelitvijo.

SLS ali vesoljski izstrelitveni sistem bo opravil mokro vajo, nato pa raketo že čaka polet okoli Lune. FOTO: Nasa/Ben Smegelsky