V Mariboru najbolj super računalnik

Na mariborski univerzi so zagnali najzmogljivejši javni superračunalnik pri nas, a pravo moč bo pokazal prihodnje leto, ko bo po nadgradnji s približno 10 petaflopsi največje hitrosti sodil celo med dvajset najmočnejših superračunalnikov na svetu.

Z načrtovano opremo HPC RIVR se bo Slovenija uvrstila med države z zelo razvito superračunalniško tehnologijo. Po zmogljivosti računske moči bodo dosegli najmanj 750 teraflopsov (TF) na milijon prebivalcev, pojasnjujejo na univerzi in dodajajo, da se bomo s tem približali državam, kot so Češka, Poljska, Avstrija in Nizozemska. V centru zdaj začenja delovati računalnik z delovnim imenom Maister, ki se ponaša z največjo računsko zmogljivostjo 244 TF oziroma 122 TF na milijon prebivalcev. Konec prihodnjega leta pa mu bodo dodali še enoto z delovnim imenom Vega. Predvidena računska zmogljivost bo spoštljivih 10 petaflopsov ali pet petaflopsov (5000 TP) na milijon prebivalcev. S takšno zmogljivostjo se bo računalnik na lestvici Top 500 uvrstil celo med sto najhitrejših superračunalnikov na svetu, poudarjajo na univerzi.


 

Velik korak za raziskave

Projekt Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR je namenjen postavitvi nacionalnega superračunalniškega centra, s čimer se bodo odprla nova področja raziskav in razvoja v segmentih, ki sooblikujejo svetovne trende. HPC RIVR je zasnovan kot nacionalna infrastruktura z odprtim dostopom in je pomembna naložba za vso Slovenijo, saj potrebe na tem področju strmo naraščajo. Superračunalnik med drugim omogoča razvoj najsodobnejših metod v znanostih o življenju in genomiki, saj podpira varovanje in trajno hrambo podatkov iz medicinskih raziskav in diagnostike. To je ključno za spodbujanje pri nas zelo uspešne dejavnosti na področju modeliranja celičnih procesov, kakršni so staranje, degenerativne bolezni, procesi metastaziranja rakavih tvorb z zgodnjimi fazami razvoja zdravil ter diagnostika in razvoj ciljnih terapij personalizirane medicine.

Iste metode bodo močno spodbudile raziskave v zoologiji, ekologiji, obdelavi medicinskih slik, razvoju novih metod diagnostike v medicini, naštevajo na univerzi. Superračunalnik omogoča tudi razvoj in raziskave v strojnem učenju, umetni inteligenci jezikovnih tehnologij, prepoznavanju slik, globokem učenju, naprednem strojnem modeliranju in analitiki ter podatkovnem rudarjenju z velepodatki. Na področju varovanja podatkov in sistemov varnih transakcij ter verig blokov bo infrastruktura omogočala eksperimentalne postavitve, uporabo širokopasovne povezave ter tesno sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in industrijo.
 

Vodijo ZDA in Kitajska

Ker je pričakovati, da bodo nekatere evropske države v prihodnjih treh letih podeseterile superračunalniške zmogljivosti, to zahteva izdelano dolgoročno strategijo razvoja superračunalništva tudi v Sloveniji s kontinuiteto vlaganja v ustrezno opremo, raziskovanje in izobraževanje, so opozorili na mariborski univerzi. Češka, kot navajajo, v zadnjem desetletju v superračunalniško infrastrukturo investira okoli 10 milijonov evrov na leto. Tudi Hrvaška je pred kratkim namenila šest milijonov evrov za HPC-center Bura na Reki.



Med razvitimi države zahodne Evrope, ki presegajo 500 teraflopsov računske moči na milijon prebivalcev, izstopa Švica z več kot 2500 teraflopsi; njihov najzmogljivejši superračunalniški sistem Piz Daint v Luganu je s 21 petaflopsi (21.000 TP) največje hitrosti najhitrejši na stari celini in šesti najhitrejši na svetu, a kljub temu krepko zaostaja za prvi tremi najzmogljivejšimi v ZDA in na Kitajskem. V državah EU imajo najzmogljivejši superračunalnik Nemci; je le malenkost počasnejši od švicarskega, na svetovni lestvici pa zaseda deveto mesto.

---
Avtorica je zaposlena v Delovnici.