Umrla je matematičarka, ki je Nasi »priračunala« pristanek na Luni

Umrla je Katherine Johnson, matematičarka, ki je Nasi pomagala na Luno. Stara je bila 101 leto.

Njena zgodba je bila javnosti večinoma neznana, dokler je niso leta 2016 predstavili v filmu Skriti faktorji (Hidden Figures).

Ena sama napaka pri izračunih bi lahko pomenila smrt posadke, se je zavedala Johnsonova, ki je pripomogla, da je prvi človek leta 1969 stal na Luni, njene izjemne sposobnosti so omogočile tudi uspešen polet Alana Sheparda, ki je leta 1961 postal prvi Američan v vesolju v programu Mercury, in Johna Glenna leto kasneje, ki je kot prvi Američan obkrožil Zemljo.

Johnsonova se je rodila leta 1918 v Zahodni Virginiji in kmalu pokazala izjemen talent za matematiko. Sprva se je zaposlila kot učiteljica, nato se je posvetila družini, ko so njene tri hčere odrasle, je dobila službo pri ameriškem nacionalnem aeronavtičnem komiteju (NACA), kjer je analizirala podatke iz preiskav različnih letalskih nesreč. Nato pa je oktobra 1957 poletel ruski satelit Sputnik, ki je Američanom pognal kri po žilah. Komite NACA se je preoblikoval v ameriško vesoljsko agencijo Nasa, Johnsonova pa je začela sodelovati v programu zahtevnih orbitalnih poletov, kjer so bili njeni izračuni včasih ključnega pomena.

Leta 1962 je Nasa pripravljala odpravo v programu Mercury, v kateri je John Glenn obkrožil Zemljo. Računalniški sistemi, ki so povezovali različne vesoljske centre v Washingtonu in Cape Canaveralu, so imeli še obilo napak, zato jim astronavti nikakor niso slepo zaupali. Glenn je tako v pripravah na polet poslal po »dekle« - Katherine Johnson, da naj znova prečeše vse številke v enačbah poleta, ki so jih izdelali računalniki. »Če bo ona rekla, da so dobre, potem sem pripravljen iti,« se je njegovih besed spominjala Johnsonova. Glennov polet je bil uspešen, takrat so ZDA tudi povedle v zagrizeni vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo.

Med njene največje uspehe pri Nasi zagotovo štejejo izračune sinhronizacije letov lunarnega modula in komandnega v programu Apollo, sodelovala je v programu raketoplanov in satelitov Landstat. Za Naso je delala 33 let. »Vsak dan sem z veseljem šla v službo,« je izjavila.

Za svoje delo ji je leta 2015 tedanji predsednik ZDA Barack Obama podelil predsedniško medaljo svobode, ki je najvišje ameriško civilno odlikovanje.



Zgodba o temnopoltih matematičarkah pri Nasi je širši publiki postala po hollywoodski uspešnici Skriti faktorji, v kateri je Johnsonova upodobila igralka Taraji P. Henson. Film je bil nominiran za tri oskarje. Johnsonova je sicer večkrat izpostavila, da so bili pri Nasi izjemni profesionalci, ki se niso ozirali na barvo njene kože.