Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Triumf znanosti in tehnologije: to je novi dom Insighta

Insight je pravilno odprl solarne panele, prek katerih nabira energijo za znanstveno delo.
Kamera, ki bo skrbela za pravilno postavitev znanstvenih instrumentov na robotski roki landerja, je posnela fotografijo območja pristanka. Na posnetku je še viden prozoren filter, da so kamero zaščitili proti prahu, ki se je dvignil ob pristanku. FOTO: NASA/JPL-Caltech 
Kamera, ki bo skrbela za pravilno postavitev znanstvenih instrumentov na robotski roki landerja, je posnela fotografijo območja pristanka. Na posnetku je še viden prozoren filter, da so kamero zaščitili proti prahu, ki se je dvignil ob pristanku. FOTO: NASA/JPL-Caltech 
27. 11. 2018 | 07:18
27. 11. 2018 | 08:21
4:03
Lander Insight po popolnem pristanku po skoraj sedmih mesecih potovanja, v katerih je opravil 458 milijonov kilometrov, nadaljuje uspešno zgodbo, saj je že razprl solarne panele. 

»V Marsovo atmosfero smo vstopili s hitrostjo 19.800 kilometrov na uro. Celotni postopek do pristanka je trajal šest minut in pol. V tem kratkem času je moral Insight avtonomno opraviti številne operacije in to je moral storiti brez napak. In očitno je točno to tudi naredil,« je pokomentiral vodja projekta Tom Hoffman.

Veselje v Nasinem nadzornem centru je bilo nepopisno. V ospredju je Tom Hoffman, ki je v zadnjih dneh priznal, da slabše spi. FOTO: NASA/Bill Ingalls 
Veselje v Nasinem nadzornem centru je bilo nepopisno. V ospredju je Tom Hoffman, ki je v zadnjih dneh priznal, da slabše spi. FOTO: NASA/Bill Ingalls 


Na posnetkih je natančno videti dogajanje – »napetost, zadrževanje diha in nato izbruh veselja«:



 


Solarni paneli 


Naslednji kritični trenutek je bil odprtje solarnih panelov, prek katerih se bo Insight napajal prihodnji dve leti, ko bo raziskoval notranjost planeta.

Iz Nasinega tehnološkega laboratorija JPL so sporočili, da so ob 2.30 po našem času prek orbiterja Mars Odyssey prejeli podatke, ki potrjujejo, da paneli že zbirajo energijo.

»Ekipa Insighta lahko to noč lažje spi, saj vemo, da so paneli odprti in da se baterije polnijo,« je dejal Hoffman. Solarna panela sta široka 2,2 metra. Na Marsu je sončna svetloba šibkejša, ker je dlje od Sonca kot Zemlja, a statični lander, visok dober meter in skupaj s solarnimi paneli dolg šest metrov, ne potrebuje veliko energije. Na jasen dan bodo paneli proizvedli od 600 do 700 vatov, ker je dovolj za poganjanje kuhinjskega mešalnika. Tudi ko bodo paneli prekriti s prahom, kar je na Marsu pogost pojav, bodo lahko zagotovili vsaj 200 do 300 vatov energije.

Zdaj, ko je preživel minute groze, v katerih se je padalo odprlo pravilno, radar je prav zaznal višino in tudi motorji so se prižgali in ugasnili v pravih trenutkih, se za Insight pravzaprav delo šele začenja. Znanstveno delo. Lander bo raziskal najmanj raziskano področje Marsa, njegovo notranjost. V prihodnjih tednih bo z robotsko roko na površje Marsa spustil seizmometer in termalno sondo, s čimer bo spremljal potrese in temperaturo planeta, kar bo več povedalo o oblikovanju zemeljskih planetov v našem Osončju in širše. Da bodo znanstveni instrumenti pravilno postavljeni in operativni ter da bodo pošiljali podatke na Zemljo, bo minilo od dva do tri mesece, so sporočili iz Nase.

V tem času bo – kakor je že storil – fotografiral svoj novi domači okoliš na ravnici Elysium Planitia ter spremljal vreme in magnetno polje.

Takšna je bila prva poslana fotografija, ko so bile leče še polne prahu.

Prva fotografija površja Marsa. FOTO: NASA/JPL-Caltech 
Prva fotografija površja Marsa. FOTO: NASA/JPL-Caltech 


Naslednja je bila precej bolj ostra.

Kamera, ki bo skrbela za pravilno postavitev znanstvenih instrumentov na robotski roki landerja, je posnela fotografijo območja pristanka. Na posnetku je še viden prozoren filter, da so kamero zaščitili proti prahu, ki se je dvignil ob pristanku. FOTO: NASA/JPL-Caltech 
Kamera, ki bo skrbela za pravilno postavitev znanstvenih instrumentov na robotski roki landerja, je posnela fotografijo območja pristanka. Na posnetku je še viden prozoren filter, da so kamero zaščitili proti prahu, ki se je dvignil ob pristanku. FOTO: NASA/JPL-Caltech 


MarCO B poslal fotografijo Marsa 


Da tokrat pri pristajanju ni bilo še več živčnih trenutkov, saj so podatki izjemno hitro prihajali na Zemljo, se lahko strokovnjaki zahvalijo eksperimentalni tehnologiji. Na pot so namreč pri JPL poslali tudi dva kockasta satelita Mars Cube One (MarCO), ki sta landerju sledila na pravilni razdalji, da sta ujela dogajanje v kritičnih trenutkih. Kockici sta nato odbrzeli mimo Marsa, še pred tem pa je satelit B na Zemljo poslal to fotografijo.

MarCO-B je z oddaljenosti 6000 kilometrov posnel Mars. FOTO: NASA/JPL-Caltech
MarCO-B je z oddaljenosti 6000 kilometrov posnel Mars. FOTO: NASA/JPL-Caltech


Insight bo operativen do 24. novembra 2020. Misija je vredna skoraj milijardo ameriških zelencev. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine