Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Trisat-R pripravljen na izstrelitev

Novi slovenski nanosatelit bo poletel predvidoma 7. julija, in sicer z novo evropsko raketo Vega-C.
Trisat-R spada med nanosatelite. FOTO: Leis
Trisat-R spada med nanosatelite. FOTO: Leis
S. S.
14. 6. 2022 | 10:44
14. 6. 2022 | 11:24
6:12

V začetku junija je novi slovenski satelit Trisat-R zapustil čisto sobo Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in prispel v Francosko Gvajano. Kot sporočajo z Univerze v Mariboru, bodo novi slovenski satelit izstrelili predvidoma 7. julija na krstnem poletu nove evropske rakete Vega-C. 

»Trisat-R je institucionalna demonstracijska misija, ki jo kot primarni izvajalec izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru po pogodbi z Evropsko vesoljsko agencijo in v sodelovanju s Cernom in s slovenskim podjetjem SkyLabs. Gre za izjemno rizično misijo v osrčje ionosfere v srednjih Zemljinih orbitah na višini 6000 kilometrov oziroma za misijo v okolje z izjemno povišanim ionizirajočim sevanjem. Zaradi zelo visoke stopnje sevanja je predvidena življenjska doba satelita približno dve leti, pri tem pa tveganje misije povečujejo tudi dodatni faktorji, kot so uspešnost radijske komunikacije na izjemni razdalji z zelo majhnim objektom v vesolju in uspešnost prvega poleta nosilne rakete Veca-C,« pojasnjujejo v sporočilu za javnost. 

Kot dodajajo, bo Trisat-R v vesolju ostal za vedno, saj se zaradi visoke Zemljine orbite ne bo približeval našemu planetu Zemlji in padel v atmosfero ter izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje. »Prvi polet nosilne rakete Vega-C bo v vesolje ponesel tudi prve nanosatelite v srednjo Zemljino orbito. Tokrat si ta izjemni korak človeštva Slovenci delimo zgolj z dvema vodilnima evropskima vesoljskima narodoma, in sicer s Francozi in Italijani. S tem dejanjem bomo Slovenci dobili sicer majhen, pa vendar večen spomenik v vesolju.«

Osnovni namen satelita je opravljanje dragocenih meritev ionizirajočega sevanja v srednji Zemljini orbiti z namenom modeliranja okolja magnetosfere in boljšega razumevanja vesoljskega vremena. Hkrati bo satelit prikazoval tehnološke sposobnosti tako slovenskega visokotehnološkega znanja in slovenskih prebojnih tehnologij kot tudi dosežke slovenskih podjetij na področju vesoljskih tehnologij.

Tehnološke inovacije

»Na krovu satelita Trisat-R je kopica novosti in tehnoloških inovacij, ki s svojo demonstracijo delovanja v vesoljskem okolju slovenskim podjetjem omogočajo utrjevanje svojega položaja in statusa na trgu vesoljskih tehnologij,« je povedal vodja projekta, doc. dr. Iztok Kramberger.

»Med prvimi na svetu nam je uspelo kompleksne notranje mehanske dele satelita natisniti iz plastičnih mas na način, da smo uspešno prestali izjemno zahtevne kvalifikacijske teste za polet, ki jih zahteva Esa. Zaradi mnogo šibkejšega magnetnega polja v srednji Zemljini orbiti je bilo treba razviti nov miniaturen in izjemno občutljiv magnetometer, katerega delovanje bo omogočalo zaznavanje nihanja magnetnega polja Zemlje ob udarcih sončnega vetra kot posledicah sončnih izbruhov,« je pojasnil doc. dr. Kramberger.

Satelit je nameščen na strukturo LARES-2 v čisti sobi v Francoski Gvajani. FOTO: Asi
Satelit je nameščen na strukturo LARES-2 v čisti sobi v Francoski Gvajani. FOTO: Asi

Satelit Trisat-R ima nameščeni dve ultraminiaturni kameri z volumnom, manjšim od kubičnega milimetra, ki so manjše od sončnih senzorjev. Opremljen je s še dvema merilnikoma skupne ionizacijske doze, in sicer enega so prispevali v Cernu, drugega so razvili v mariborskem laboratoriju. »Slednjega smo karakterizirali na Inštitutu Jožef Stefan na gama in protonsko sevanje ter na UKC Maribor na elektronsko sevanje,« je še dodal vodja projekta. Prav tako je na satelit nameščen Cernov inštrument za karakterizacijo vesoljskega okolja na osnovi visokoenergijskih hadronov z namenom izboljšanja okoljskih modelov magnetosfere.

Poleg tega je opremljen še z instrumenti podjetja SkyLabs in Ese. Chimera je namenjen karakterizaciji odpornosti sodobnih polprevodniških pomnilniških tehnologij na posamezne sevalne dogodke, instrumenta podjetja SkyLabs pa služita demonstraciji delovanja slovenskih elektronskih sistemov z visoko storilnostjo, ki naslavljajo prihajajočo ero uporabe aplikacij umetne inteligence neposredno v vesolju. »Prvi tovor podjetja SkyLabs je radijski komunikacijski podsistem NANOlink, na katerem se preizkušajo tehnike zaščite pred sevanjem in se je že karakteriziral v Cernu, kjer je v relevantnem laboratorijskem okolju s povišanim sevanjem prejel dozo ekvivalentno 175 let v nizki Zemljini orbiti. Iz omenjenega bodo pridobljeni rezultati preizkušanj pokazali primerjavo med nizkimi in srednjimi Zemljinimi orbitami, hkrati pa utrdili zaupanje strank v zanesljivost samega produkta na trgu. Drugi tovor podjetja SkyLabs je visokozmogljiv računalnik na krovu, imenovan NANOhpm, ki je osnovan na novem procesorskem jedru RISC V. S tem bo na krovu satelita v vesolje poletel tudi prvi procesor RISC V, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije zavida tudi Nasa. Naloga visokozmogljivega računalnika na krovu bo zaznavanje scintilacij radijskih signalov iz navigacijskih satelitov GNSS, pridobljeni podatki pa bi lahko izboljšali modeliranje napak same navigacije na Zemlji,« je razložil dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine