Študentska ekipa do tretjega mesta

Ekipa Evapotricity, ki jo sestavljajo magistrski študentje lesarstva Vid Rozman, Maks Brus in Matic Jančar, je na zaključnem tekmovanju mednarodnega natečaja BISC-E v konkurenci 65 študentskih ekip iz 17 držav dosegla izvrstno tretje mesto.

»Takšni natečaji so odlična dopolnitev študijskega programa. V projektu smo namreč prehodili pot od ideje do produkta, dodatno pa smo proučili še podjetniški in ekonomski vidik inovacije, s čimer se pri predmetu, v sklopu katerega smo se udeležili tekmovanja, sicer ne bi srečali,« je poudaril Matic Jančar.

The Bio-based Innovation Student Challenge Europe (BISC-E) je vseevropsko študentsko tekmovanje za spodbujanje podjetništva in nagrajevanje odličnosti. Program študentskim ekipam ponuja priložnost za prakticiranje podjetništva z reševanjem tehnoloških, okoljskih in družbenih izzivov z bioosnovanimi inovacijami. Namen programa je ozaveščanje in vključevanje študentov v prehod na biogospodarstvo.

Vid Rozman, Maks Brus in Matic Jančar so razvili bioosnovan in biorazgradljiv evaporator iz lignoceluloznih nanofibril z dodatkom citronske kisline, polivinil alkohola in lesnega oglja, ki omogoča pridobivanje pitne vode iz slane in umazane. Evaporator deluje na principu pospešenega izhlapevanja, ki poteka izključno s pomočjo sončne energije, obenem pa omogoča proizvodnjo električne energije. »Evaporacijski sistem je precej preprost, kar je bilo na tekmovanju tudi zaželeno, saj je proizvodnja lažja in s tem cenejša. Deluje pa tako, da je spodaj bazen z nečisto ali slano vodo, na katerega postavimo naš evaporator. Ko se vanj uprejo sončni žarki, se segreje in tekočina pod njim začne hitro hlapeti. Nad celotnim sistemom je kupola, kjer nastala vodna para kondenzira in steče v zbirno posodo,« je opisal Jančar.

»Želeli smo uporabiti nanocelulozo in mehanizem evaporacije. V iskanju idej ter pregledovanju že obstoječih produktov smo naleteli na kitajski članek, v katerem je opisana izdelava podobnega, a precej bolj kompleksnega aerogela. Mi smo želeli bolj naravno rešitev. Na koncu smo uporabili štiri glavne sestavine: lignocelulozne nanofibrile, ki so, če zelo poenostavim, les, zmlet na zelo majhna vlakna, dodali smo jim citronsko kislino in polivinil alkohol, stabilizatorja, ki sta pripomogla k trdnosti materiala. Vse smo obarvali še z ogljem, da je bil evaporator črn, saj tako hitreje vpija sončne žarke in pospeši izhlapevanje,« je pojasnil Matic Jančar in dodal, da so vsi materiali biorazgradljivi.

»Cilj je bil, da izdelamo cenovno dostopen izdelek za družbe, ki nimajo dostopa do pitne vode. Sistem je lahko modularen. Izračunali smo, da bi iz slane vode z našim evaporatorjem v velikosti enega kvadratnega metra na dan pridobili dovolj pitne vode za vsaj dve osebi, saj bi pridelali približno 6,3 litra. Lahko pa zložimo vrsto sistemov v večjo celoto in je pridobimo več,« je še pojasnil.

Vid Rozman je dodal, da bi bil njihov evaporacijski sistem lahko alternativa najbolj razširjenim sistemom za pridobivanje pitne vode iz slane, ki temeljijo na tehnologiji reverzne osmoze. »Ta porablja električno energijo, naš sistem pa potrebuje le sonce,« je poudaril.

Dobra in povezana ekipa

Tekmovanje je potekalo na več ravneh. »Na državni ravni smo se pomerili z drugimi študentskimi skupinami. V tem delu so ideje ostale bolj ali manj teoretične. Po uvrstitvi na evropsko raven pa smo morali zamisel testirati v praksi, zato smo evaporator tudi izdelali, da smo lahko potrdili, da dejansko deluje. V zadnjem krogu tekmovanja, ko smo bili med petimi najboljšimi ekipami, smo temeljito razvili še ekonomski model proizvodnje izdelka na večjem, industrijskem nivoju,« je povedal Jančar.

Slovenski študenti so pripravili sistem za pridobivanje pitne vode iz slane. FOTO: Evapotricity  

»BISC-E ima dober koncept, saj omogoča študentom, da svoje ideje predstavimo strokovnjakom iz znanosti in industrije. Ne glede na uvrstitev žirija vsaki ekipi poda konstruktivne povratne informacije. To nam je pomagalo, da smo iz prvega v drugi krog bistveno izboljšali predstavitev in prešli iz ideje v inovacijo, torej nekaj, kar ni samo novo, ampak je tudi industrijsko uporabno in finančno izvedljivo,« je nadaljeval Maks Brus. »Najtežja so verjetno vprašanja žirije. Čeprav poznaš tematiko, so lahko vprašanja presenetljiva, tudi takšna, na katera nismo niti pomislili. Bioosnovane inovacije bodo zaradi podnebnih sprememb vedno pomembnejše in prav je, da se o tem ne le razmišlja, ampak tudi kaj stori,« je poudaril Brus.

Vid Rozman je še dodal, da je bil projekt sicer zahteven, a prijeten. »Zagotovo šteje, da je bila ekipa povezana in da smo se dobro dopolnjevali. Na državni ravni smo bili seveda malenkost bolj sproščeni kot potem, ko smo se uvrščali vse višje. Na evropski ravni smo denimo morali vse predstavljati v angleščini, posneti smo morali tudi videopredstavitev.«

Širša udeležba

Slovenija je na tem tekmovanju prvič sodelovala lani. Nacionalni koordinator natečaja je Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo) ob sodelovanju Univerze v Ljubljani. »V zadnjem desetletju in pol se je v Evropi uveljavil koncept biogospodarstva, ki povezuje vse naravne produkcijske sisteme, to so gozdarstvo, kmetijstvo in ribištvo, in vse industrijske panoge, ki temeljijo na njih. Konceptualizacijo biogospodarstva je prevzela institucija Bio-based Industries Consortium (BIC), ki poskuša promovirati različne vidike biogospodarstva, med drugim tudi z natečaji za mladino, kot je BISC-E,« je poudaril prof. dr. Primož Oven, profesor na Biotehniški fakulteti, koordinator in mentor skupin.

»Takšen natečaj promovira inovacije in v akademske izobraževalne procese uvaja tudi duh podjetništva. V redni študijski program smo z njim vpeljali projektno raziskovalno delo. Poleg tega pa lahko v takih projektih študenti povežejo znanje iz različnih predmetov. Odziv študentov je bil lep in tudi za nas profesorje je bila to prijetna izkušnja,« je dejal Oven in dodal, da gre zasluga za uspeh skupine tudi izr. prof. dr. Idi Poljanšek.

Natečaj je odprt za vse dodiplomske in magistrske študente ter študente v prvem letniku doktorskega študija. »V lanskem študijskem letu nam je uspelo pritegniti le študente na našem oddelku, leto prej so se natečaja udeležile tudi ekipe z drugih oddelkov Biotehniške fakultete. Si pa koordinatorji natečaja želimo, da bi mobilizirali karseda široko študentsko populacijo, ne le na ljubljanski univerzi, pač pa na vseh univerzah v Sloveniji. Tekmovanje bo potekalo tudi v letošnjem študijskem letu, zato velja povabilo študentom in mentorjem na drugih fakultetah, ki se ukvarjajo z biogospodarstvom, da se udeležijo natečaja BISC-E 2025,« je sklenil dr. Oven.